Iraška vlada odobrila varnostni sporazum z ZDA

Iraška vlada je danes odobrila t.i. sporazum o statusu sil, ki bo ameriškim silam dovoljeval, da v Iraku ostanejo še tri leta potem, ko se jim 31. decembra izteče mandat Združenih narodov.

Objavljeno
16. november 2008 13.12
irak sestreljeni helikopter Mosul
Ma.J./STA
Ma.J./STA
Bagdad - Iraška vlada je danes odobrila t.i. sporazum o statusu sil (Sofa), ki bo ameriškim silam dovoljeval, da v Iraku ostanejo še tri leta potem, ko se jim 31. decembra izteče mandat Združenih narodov, so sporočili z iraške vlade.

 

Kot je povedal tiskovni predstavnik iraške vlade Ali al Dabagh, je za sporazum glasovalo 27 od 28 prisotnih ministrov vlade, ki jo vodi premier Nuri al Maliki. V vladi je sicer skupno 37 ministrov, a zaenkrat ni jasno, zakaj so bili nekateri na današnji seji, ki je trajala dve uri in pol, odsotni.

 

Al Dabagh je še dodal, da bo vlada dokument vložila v parlament še danes, ni pa povedal, kdaj bo 275-članski parlament tudi glasoval o sporazumu, za dosego katerega so bila potrebna večmesečna pogajanja med Bagdadom in Washingtonom. V parlamentu sicer prevladujejo politične skupine, ki sestavljajo koalicijsko vlado al Malikija.

 

Bela hiša je danes že pozdravila potrditev sporazuma kot "pomemben in pozitiven korak". "Medtem ko proces še ni končan, še vedno upamo in verjamemo, da bomo kmalu imeli dogovor, ki bo koristil tako prebivalcem Iraka kot ZDA, in ki bo regiji in svetu poslal znak, da sta naši vladi zavezani stabilnemu, varnemu in demokratičnemu Iraku," je dejal tiskovni predstavnik Bele hiše Gordon Johndroe.

 

Sporazum določa odhod ameriških sil iz Iraka do konca leta 2011, Iraku pa daje pravico sojenja ameriškim vojakom, če bodo ti izven službenega časa in izven svojega oporišča zagrešili hud zločin. Prav tako ZDA prepoveduje uporabo iraškega ozemlja za napad na sosednje države, kot sta Sirija in Iran.

 

Iraška vlada je sicer še konec oktobra od ZDA zahtevala spremembe predloga varnostnega sporazuma, ki bi predvsem odgovorile na vprašanja, kje in v kakšnih okoliščinah bodo ameriški vojaki pod jurisdikcijo iraških oblasti. Končni osnutek sporazuma odgovarja na skrbi Iraka glede njegove suverenosti in varnostnih potreb, medtem ko se država še vedno spoprijema s šibkejšim, a vztrajnim uporništvom.

 

Za najnovejši dokaz, da nasilje kljub velikemu napredku na področju varnosti v zadnjih letih še vedno predstavlja veliko težavo, je ob začetku vladne seje poskrbel nov napad. Na nadzorni točki v Bagdadu je namreč eksplodirala bomba, podstavljena ob cesti, in ubila tri ljudi, še sedem drugih pa je bilo po navedbah policije ranjenih.

 

Irak je kasneje v provinci Dijala, okoli 100 kilometrov severovzhodno od Bagdada, pretresel še samomorilski napad z avtomobilom bombo, katerega tarča je bila policijska cestna zapora. V njem je bilo ubitih 15 ljudi, med njimi sedem policistov, 20 ljudi pa je bilo ranjenih.

 

Do glasovanja v vladi je prišlo dan potem, ko je najvplivnejši iraški šiitski voditelj Ajatolah Ali al Sistani nakazal, da sporazumu ne bo nasprotoval, če ga bo parlament sprejel z udobno večino. S tem je odstranil eno večjih ovir na poti do potrditve sporazuma, ki so mu skrajni šiiti pod vodstvom Moktade al Sadra ostro nasprotovali.

 

Zagovorniki varnostnega sporazuma, vključno z iraškim notranjim in obrambnim ministrom, so medtem trdili, da je nadaljnja prisotnost ameriške vojske v Iraku potrebna, dokler ne bodo iraške varnostne sile, ki se šele dobro razvijajo, sposobne same poskrbeti za varnost v državi.