Iraški minister: Napadeni iranski urad še ni bil konzulat

Napadeni iranski urad v mestu Erbil, kamor je vdrla ameriška vojska in prijela šest njegovih uslužbencev, po pojasnilih raškega zunanjega ministra Hošjara Zebarija še ni bil konzulat.

Objavljeno
12. januar 2007 12.55
Bagdad/Washington - Potem ko je ameriška vojska po navedbah iranskih oblasti v četrtek v iraškem mestu Erbil vdrla v iranski konzulat in prijela šest njegovih uslužbencev, je danes iraški zunanji minister Hošjar Zebari pojasnil, da je bil napaden iranski urad za zvezo, ki je sicer v postopku preoblikovanja v konzulat, a to še ni. Američani pa so medtem eno od prijetih oseb že izpustili.

Kot je pojasnil Zebari, so se Iračani z Iranci dogovorili za odprtje iranskih konzulatov v Erbilu in Sulejmaniji ter iraških konzulatov v iranskih krajih Mašhd in Ahvaz. Iranski urad v Erbilu ima trenutno status urada za zvezo, postopek preoblikovanja v konzulat pa še ni dokončan, je povedal.

Iraška vlada je ameriškemu veleposlaništvu posredovala vse informacije o delu iranskih uslužbencev, ki so v Iraku delovali s privoljenjem iraških oblasti. Zajeti uslužbenci pa so v rokah Američanov, je še povedal Zebari.

Ameriška vojska v Iraku je medtem sporočila, da je enega izmed zajetih "osumljencev" že izpustila, pet pa jih je še priprtih.
ZDA so zanikale, da so napadle konzulat, tiskovni predstavnik Pentagona Bryan Whitman pa je v četrtek dejal, da ne ve, katere narodnosti je šesterica, ki so jo ob vdoru aretirali, vendar pa so "osumljeni tesno povezani z dejavnostmi proti Iraku in koalicijskim silam".

Iransko veleposlaništvo v Bagdadu je po incidentu v Erbilu, glavnem mestu kurdske avtonomne pokrajine, iraškemu zunanjemu ministrstvu poslalo protestno noto z zahtevo po takojšnji izpustitvi uslužbencev konzulata. Racijo je obsodila tudi kurdska regionalna vlada, sicer zvesta privrženka ameriške politike v regiji.

18 let zapora za umor ujetih Iračanov

Ameriški vojak William Hunsaker, osumljen, da je s še tremi vojaki maja lani sodeloval pri umoru treh iraških ujetnikov blizu iraškega mesta Samara, je po navedbah ameriške vojske v četrtek priznal krivdo. Vojaško sodišče v oporišču Fort Campbell v ameriški zvezni državi Kentucky ga je nato obsodilo na 18 let zapora.

Hunsaker se je na podlagi dogovora s tožilstvom izrekel za krivega umora, poskusa umora in oviranja preiskave. Obsojen je bil na 18 let zapora, obenem pa so ga degradirali na najnižji vojaški čin in odpustili iz vojske.

Že v torek je bil njegov vojaški kolega Justin Graber na vojaškem sodišču v Fort Campbellu obsojen na devet mesecev zapora, potem ko je priznal, da je s še tremi vojaki maja lani sodeloval pri umoru treh iraških ujetnikov.

Graber je bil sicer obtožen za načrtni umor, za kar bi mu grozilo do osem let zapora, ker je dejanje priznal, pa so tožilci pristali na manjšo kazen. Graber sicer ni priznal krivde za umor, ampak za napad z nevarnim orožjem z oteževalnimi okoliščinami, ker je ustrelil v glavo ranjenega iraškega ujetnika po raciji na domnevno oporišče mednarodne teroristične mreže Al Kaida.

Pred sodišče naj bi v prihodnjih tednih stopila še narednik Raymond Girouard, ki naj bi imel po mnenju obtožbe v primeru glavno vlogo, in vojak Corey Clagett.