Iraški šiiti množično podprli ustavo

Bagdad/Ramadi -Na sedežu neodvisne volilne komisije v Bagdadu nadaljujejo preštevanje glasovnic s sobotnega referenduma. Še vedno kaže, da so se volilni upravičenci vendarle izrekli za novo ustavo kljub precejšnjemu sunitskemu nasprotovanju. Glede na prve podatke iraške volilne komisije so se prebivalci šestih šiitskih provinc na jugu Iraka množično, v več kot 90 odstotkih, izrekli za novo iraško ustavo. Dve sunitski provinci pa sta ustavo zavrnili.

Glede na te podatke je besedilo nove ustave 90-odstotno podporo dobilo v provincah Basra, Karbala, Misan, Nadžaf, Di Kar in Vasit, je povedal tiskovni predstavnik komisije Farid Ajar. Dodal je, da sta dve sunitski provinci zavrnili ustavo. V provinci Salahedin je bilo proti ustavi 80 odstotkov volivcev, v Dijali pa 54 odstotkov. Podatki o glasovanju v dveh preostalih pretežno sunitskih provincah, Ninive in Al Anbar, pa bo besedah Ajarja še niso znani.

Namestnik guvernerja Salahedina Abdulah al Džabura je sicer v nedeljo zvečer sporočil, da je govoril s svojima kolegoma v Al Anbarju in Niniveju. Po 80 odstotkih preštetih glasov naj bi tudi v omenjenih dveh provincah velika večina volivcev glasovalo proti ustavi, je povedal al Džabura kar je Iraška osrednja volilna komisija že zanikala. Zaradi nasprotujočih si podatkov o glasovanju, ki krožijo po iraški prestolnici, naj bi pri volilni komisiji vladala živčnost. Za uspeh referenduma mora namreč osnutek nove ustave podpreti več kot polovica vseh volivcev, vendar pod pogojem, da v treh pokrajinah ustave ne zavrnejo z več kot dvotretjinsko večino.

Po sobotnem referendumu je iraški predsednik Džalal Talabani v nedeljo pozno zvečer izdal uradni odlok, da bodo splošne volitve v državi potekale 15. decembra. Na teh volitvah bodo izvolili nov parlament s štiriletnim mandatom, ki bo zamenjal sedanjo prehodno skupščino. Novi parlament bo izbral vlado, ki mora položaj prevzeti do 31. decembra letos. V primeru zavrnitve ustave bo moral parlament v roku enega leta pripraviti nov osnutek ustave, o katerem bodo volivci odločali na novem referendumu.

Mnenja o novi ustavi pa so različna; po mnenju zagovornikov bi potrditev ustave lahko vodila v skorajšnji umik ameriških enot iz Iraka, nasprotniki pa menijo, da se bo šele z novo ustavo zares začela državljanska vojna. Tudi ameriška zunanja ministrica Condoleeza Rice je prepričana, da se bo nasilje v Iraku nadaljevalo kljub morebitnemu sprejetju ustave. Po njenem mnenju se bo podpora upora zmanjšala šele, ko bo Irak dejansko stopil na pot demokracije.

Nove operacije ameriške vojske

Ameriška vojaška letala so bombardirala dve iraški vasi v bližini iraškega mesta Ramadi, zatočišča sunitsko – arabskih upornikov. Pri tem naj bi umrlo približno 70 upornikov, vendar kot trdijo očividci, je med njimi vsaj 39 civilistov. Ameriška vojska je napade izvedla potem, ko je v soboto v času referenduma o novi iraški ustavi v eksploziji cestne bombe v bližini Ramadija umrlo pet ameriških vojakov.