Irci so se spomnili vstaje proti Britancem

Dublin - V Dublinu so danes z vojaško parado obeležili 90. obletnico velikonočne vstaje na Irskem, ki je pripeljala do delitve otoka in irske neodvisnosti. Po slavni dublinski ulici O'Connell Street je na prvi paradi po 35 letih mimo večtisočglave množice zakorakalo 2500 irskih vojakov. Irski premier Bertie Ahern, ki je pred parado položil venec v zaporu Kilmainham Gaol, kjer so leta 1916 usmrtili vodje vstaje, je ob tem poudaril, da si mora Irska prizadevati za mir s Severno Irsko in Veliko Britanijo.

"Danes je dan spomina, sprave in ponovnega začetka," je dejal Ahern ob začetku današnje slovesnosti. "V prihodnosti moramo biti velikodušni in pripravljeni sprejemati, da bodo lahko vsi ljudje na Irskem živeli drug ob drugem in s svojimi sosedi v Veliki Britaniji na temelju prijateljstva, spoštovanja, enakosti in partnerstva. Vselej in povsod si bomo še naprej prizadevali za mir, pravico, blaginjo in spravo med vsemi, ki si delijo in ki ljubijo ta posebni otok," je poudaril irski premier.

Slovesnosti, kot je današnja, so po Ahernovih besedah "častni dolg, ki ga ena generacija plača drugi". Polaganja venca v Kilmainham Goal se je udeležil tudi 92-letni katoliški duhovnik Joseph Mallin, edini še živeči otrok usmrčenih upornikov. Njegov oče, Michael Mallin, je v času vstaje vodil tedanjo irsko vojsko. Duhovnik Mallin je dejal, da ne goji nikakršnih zamer do britanskih vojakov in policistov. "Odpuščam jim iz dna srca. Molimo za vse duše, ki so padle v tej bitki, irske in angleške," je pozval.

V velikonočni vstaji na Irskem so irski revolucionarji zasedli ključne dublinske točke, med njimi glavno mestno pošto na ulici O'Connell Street. Po hudih spopadih je britanska vojska vstajo zadušila. Ubitih je bilo približno 500 ljudi, med njimi polovica civilistov, vodje vstaje pa so usmrtili po koncu spopadov, kar je med Irci sprožilo močna nacionalistična čustva.

Velikonočna vstaja na Irskem je tako dolgoročno pripeljala do irske vojne za neodvisnost in delitve otoka. V sestavi Združenega kraljestva je ostala samo Severna Irska, kjer so bili v večini protestanti, vendar so se v sedemdesetih in osemdesetih letih 20. stoletja spet začeli hudi spopadi med katoliškimi republikanci, ki se hočejo združiti z Republiko Irsko, in protestantskimi lojalisti, ki želijo ohraniti vezi z Veliko Britanijo.