Irska: račun za zapitek je prišel, 
volitve so ga samo nekoliko odložile

Izteklo se je po napovedih in prvak zmagovite desnosredinske stranke Fine Gail na petkovih predčasnih parlamentarnih volitvah na Irskem Enda Kenny je že začel prve pogovore o sestavi nove vlade, saj ima za sabo (po še ne dokončno preštetih glasovih) najmanj 70 poslanskih sedežev od 166. Temeljit polom je, prav tako po pričakovanjih, doživela doslej vladajoča stranka Fianna Fail (Vojaki usode). Po novem bo imela samo še 13 sedežev, saj ji je nepretrganih 14 let na čelu države navrglo tudi večino očitkov ljudi zaradi opešanega gospodarskega in še zlasti finančnega sektorja. Volitve so pokazale, da je zamera huda, saj je stranka v primerjavi s prejšnjimi volitvami pred tremi leti dobila kar pol manj glasov. Zanimivo je, da se je v parlament neposredno uvrstil tudi Gerry Adams, voditelj leve republikanske Sinn Fein, ta pa bo imela v novem sklicu daila pet sedežev, torej največ doslej. Tokrat je bilo izvoljenih tudi precej neodvisnih poslancev, medtem ko je dosedanja vladajoča stranka izgubila kar 34 poslancev, koalicijski zeleni pa vseh sedem. Enda Kenny je že pred volitvami povedal, da se bo o koaliciji pogovarjal predvsem z laburisti, kot enega prednostnih ciljev pa vseskozi navaja, da je treba spremeniti pogoje, pod katerimi so se novembra lani lahko dogovorili za 85 milijard evrov nujnega mednarodnega posojila za izhod iz krize. Pogajanja o tem naj bi po napovedih iz Irske stekla že kmalu, čeprav ne kaže pozabiti, da je izjemno negotovo napovedovati, ali bo pri tem lahko tudi zadovoljna. Vodja laburistov Eamon Gilmore je povedal, da je njegova stranka pripravljena vstopiti v koalicijo s stranko Fine Gael, česar že pred volitvami ni skrival, takšne koalicije pa že pozna tudi irska zgodovina. Britanski premier David Cameron je povabil verjetnega novega irskega premiera Kennyja, s katerim sta se pogovarjala v nedeljo ponoči, na obisk na londonsko Downing Street 10.

Pred Endo Kennyjem je 30 odločilnih dni, ko bo moral predvsem ugotoviti, kaj lahko res stori z orjaškim mednarodnim posojilom, predvsem pa, kako lahko olajša zahtevno odplačevanje. Čeprav bo premierstvo prevzel šele po prvem zasedanju parlamenta, ki bo 9. marca, je evropskim partnerjem že dal vedeti, da pričakuje njihovo razumevanje za ta problem - država pričakuje predvsem znižanje šestodstotne obrestne mere za posojilo.

Kako bosta stranki, ki bosta najverjetneje sestavili koalicijo, sodelovali v prihodnje, je še precej negotovo, vsekakor pa na nekaterih področjih pogledi niso najbolj enotni. V njunem okolju prevladuje prepričanje, da so za uspešnost koalicije dobra podlaga že osebni odnosi in še bolj politični realizem na obeh straneh, čeprav je kljub temu pričakovati precej koalicijskega barantanja. Fine Gael naj bi si prizadevala, da bi nova vlada temeljiteje oklestila nekatere javne izdatke, namesto da bi segla po višjih obdavčitvah, medtem ko je laburistom menda do »bolj uravnoteženega prijema«. Zato ni presenetljivo, da si obe stranki prizadevata za položaj finančnega ministra, ki bo imel še izjemno veliko opraviti z resno prizadetim bančnim sektorjem. Ali bo res mogoče koalicijska pogajanja končati še do ta teden, še ni jasno, nedvomno pa si to želi Enda Kenny, saj bi čim prej rad do nove vlade; navsezadnje ima manj kot mesec dni, da se z evropskimi voditelji na vrhu Unije 24. marca dogovori za morebitne drugačne modalitete vračanja 85 milijard evrov.

Irska javnost je težko sprejela, da je po letih tako opevanega keltskega tigra, kar da je cvetoče irsko gospodarstvo, zdrknila na raven nekakšnega evropskega reveža, ki mu je zdaj treba pomagati. Verjetno poprej tudi nikogar ni vznemirjalo, da je bila država med rekordnimi prejemnicami strukturne pomoči iz skladov EU, s katero si je izdatno pomagala v debelih letih; da se je kot druga država evrskega območja, takoj za Grčijo, znašla na tapeti EU in IMF, pa je za marsikoga naravnost žaljivo. Toda že napoved, da ji grozi velik odliv možganov - prebrati je mogoče celo temačne napovedi, da jo bo v iskanju boljše priložnosti zapustilo do 50.000 mladih in izobraženih ljudi na leto -, potrjuje, da ni več čas za leporečje in nacionalno občutljivost. Tudi visoka stopnja brezposelnosti, 13,5 odstotka, in zgolj enoodstotna napovedana gospodarska rast za letos nista nič kaj obetavni. Tokrat so volivci eni od velikih strank samo pokazali vrata, kaj pa bodo storili, ko bo treba poravnavati račune z novo, seveda še nihče ne ve. Doslej je bil še povsod sinonim za stiskanje pasov in omejevanje ugodnosti revolt na ulicah. Tega je mogoče pričakovati tudi na Irskem.