Iskanje kakih 250 pogrešanih na Lampedusi znova steklo

Ladja z imigranti zdaj leži dobrih 40 metrov globoko, v njej pa naj bi bilo na stotine trupel.

Objavljeno
06. oktober 2013 15.20
ITALY-IMMIGRATION-REFUGEE-ACCIDENT
S. P., Delo.si/STA
S. P., Delo.si/STA
Rim - Pri italijanskem otoku Lampedusa je po dveh dneh prekinitve znova steklo iskanje okoli 250 pogrešanih po četrtkovi nesreči ladje z okoli 500 prebežniki iz Afrike. Vreme, ki je od petka onemogočalo iskanje, se je namreč danes izboljšalo, piše britanski BBC. Doslej so našli 111 trupel, medtem ko so 155 ljudi rešili.

Ladja s prebežniki iz Somalije in Eritreje se je potopila v četrtek manj kot kilometer stran od obale Lampeduse, potem ko je na njej najprej izbruhnil požar. Zdaj leži dobrih 40 metrov globoko, v njej pa naj bi bilo na stotine trupel.

Kyengejeva pozvala k reformi imigracijske zakonodaje

Lampeduso je v minulih dneh obiskalo več visokih predstavnikov italijanske države, med drugim notranji minister Angelino Alfano, danes pa še ministrica za priseljevanje Cecile Kyenge.

Ta je za dnevnik Corriere della Sera že pred obiskom napovedala, da bo Italija občutno povečala število mest v centrih za begunce. Teh je sedaj okoli 8000, ministrica pa jih želi podvojiti ali celo potrojiti na 24.000, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Obenem je Kyengejeva pozvala k reformi imigracijske zakonodaje, po kateri je sedaj vsak prebežnik osumljen kaznivega dejanja nezakonitega priseljevanja in mu grozi več tisoč evrov denarne kazni in celo zapor. Kazen grozi tudi vsem, ki prebežnikom kakorkoli pomagajo pri prihodu v državo - tudi če jih le rešijo s potapljajoče se ladje.

Nezakonito priseljevanje je bilo v Italiji leta 2009 vključeno v kazenski zakonik

Kot je opozorila ministrica, imigracijski zakoni ne smejo biti kaznovalni. »Tok priseljevanja se je bistveno spremenil. To moramo razmeti in spremeniti zakone,« je poudarila in pojasnila, da so včasih v Italijo prihajali predvsem t.i. ekonomski begunci, medtem ko gre sedaj predvsem za begunce, ki bežijo pred vojnami in pregonom.

Nezakonito priseljevanje je bilo v Italiji leta 2009 vključeno v kazenski zakonik, pojasnjuje avstrijska tiskovna agencija APA.

Poleg tega pa je sporen tudi zakon iz leta 2002, poimenovan po nekdanjemu predsedniku italijanske poslanske zbornice Gianfrancu Finiju ter ustanovitelju desničarske Severne lige Umbertu Bossiju, ki sta najbolj "zaslužna" za njegovo sprejetje, še dodaja APA. Spremembo tega zakona je že napovedal italijanski premier Enrico Letta.

Zakon med drugim določa, da lahko migranti iz držav, ki niso članice EU, za dovoljenje za bivanje v Italiji zaprosijo le, če so že pred prihodom v državo pridobili pogodbo o delu. Če delo predčasno izgubijo, morajo Italijo zapustiti, še določa zakon. Časovno neomejeno dovoljenje za bivanje lahko pridobijo šele po najmanj šestih letih v državi.