Tiskane izdaje
Glavno delo bo zadevalo spopadanje s posledicami pandemije. Med krizo se je po njenih besedah pokazala človečnost, a tudi krhkost sveta okoli nas. »Virus, tisočkrat manjši od zrna peska, je pokazal, kako krhko je lahko življenje.« Ljudje si po njenih besedah želijo izhoda iz negotovosti. »To je trenutek za Evropo, da vodi po poti od krhkosti do nove vitalnosti,« je prepričana.
Nemška krščanska demokratka je kot cilj postavila močnejšo evropsko zdravstveno unijo. Tako bi bili bolje pripravljeni na čezmejne zdravstvene grožnje. Okrepili naj bi se vlogi evropske agencije za zdravila in centra za preprečevanje bolezni (ECDC). V Uniji po njenem prepričanju potrebujemo strateško rezervo, predvsem farmacevtskih izdelkov, da začnemo odpravljati odvisnost od dobavnih verig.
Novi evropski Bauhaus
Odločno se je zavzela za evropski okvir za minimalno plačo, za dostojno plačilo zaposlenih. »Dampinške plače uničujejo dostojanstvo dela, kaznujejo podjetnika, ki plačuje spodobne plače, in izkrivljajo pošteno konkurenco na notranjem trgu EU, je povedala.
Jedro govora je bila zelena preobrazba EU. Evropska komisija bo predlagala, da bi se izpusti ogljikovega dioksida do 2030 znižali za vsaj 55 odstotkov v primerjavi s 1990 (cilj doslej je bil 40 odstotkov). Trideset odstotkov od potrebnih 750 milijard za financiranje načrta za okrevanje naj bi Bruselj dobil z izdajo zelenih obveznic.
Sprožiti želi val obnov, saj da stavbe ustvarijo 40 odstotkov izpustov. EU naj bi bila voditeljica v krožnem gospodarstvu. Zelena preobrazba naj bi bila tudi kulturna in estetska. Nastal naj bi »nov evropski Bauhaus«, v katerem bodo skupaj delali arhitekti, umetniki, inženirji, študentje, oblikovalci za oblikovanje stavb prihodnosti ...
Algoritmi in črne škatle
Naslednji velik zalogaj je priprava EU na digitalno dobo. Prihodnje desetletje Evrope naj bi bilo digitalno. To zadeva tudi obdelavo podatkov in algoritmov, ki da ne smejo biti črne škatle. Tudi program za okrevanje naj bi olajšal naložbe v digitalno infrastrukturo. Napovedala je osemmilijardno naložbo v razvoj superračunalnikov.
»Nacionalizem pri cepivu ogroža življenja, sodelovanje pri cepivu jih rešuje,« je povedala von der Leynova. Na zunanjepolitičnem področju zagovarja premik od odločanja s soglasjem h kvalificirani večini, vsaj pri človekovih pravicah in sankcijah. Zastrupitve Alekseja Navalnega ne vidi kot enkratnega dogodka, marveč ga razume v kontekstu Gruzije, Ukrajine, Salisburyja ...
Dublinska uredba bo odpravljena
Tudi širitvena perspektiva ni izgubljena. »Zahodni Balkan je del Evrope, in ne le postanek na Svilni poti,« je prepričana šefica evropske komisije. »Delimo skupno zgodovino, delimo skupno usodo,« je nadaljevala. Kmalu naj bi predstavili sveženj za gospodarsko okrevanje regije. Prihodnji teden bo predstavljen predlog novega migracijsko-azilnega pakta. Von der Leynova zagovarja človeški in človečen pristop. Življenja na morju da je treba reševati. Bolj prizadete države se morajo zanesti na solidarnost celotne EU.
Po razpravi s poslanci je napovedala, da bodo odpravili dublinsko uredbo (določa, katera država članica je odgovorna za obravnavo prosilca za azil) in jo nadomestili z novim evropskim sistemom upravljanja. Imel bo skupne strukture na področju azile in vračanja. Imel bo močan solidarnostni mehanizem.
Podpora LGBTQI
Glede spoštovanja vladavine prava je povedala, da mora biti denar iz proračuna EU in sklada za okrevanje zaščiten pred goljufijami, korupcijo, konfliktom interesov. Namiga, da bi lahko bile kaznovane države, kot sta Madžarska ali Poljska (postopki po 7. členu), ni bilo. Tudi mehanizma za kaznovanje kršiteljic načela vladavine prave ni omenila.
Močna so bila sporočila proti rasizmu in antisemitizmu (denimo pri maskah na karnevalih). Tudi jasna podpora LGBTQI je bila opazna. »Cone brez LGBTQI so cone brez humanosti. In zanje ni prostora v naši Uniji,« je povedala. Prizadevala si bo za vzajemno priznanje družinskih razmerij v EU. »Če si starš v eni državi, si starš v vsaki državi,« se je glasilo njeno sporočilo.
