Tiskane izdaje
Obama je v sredo izjavil, da bo ena glavnih nalog vrha okrepitev zakonskega nadzora nad vsemi finančnimi centri. »Le tako bomo zaustavili pohlep, skrajnosti in zlorabe, ki so nas privedli do katastrofe, in preprečili, da bi še kdaj nastala takšna kriza, v kakršni smo zdaj,« je dejal ameriški predsednik. Po mnenju nemške kanclerke Angele Merkel bi moralo biti vprašanje finančne regulacije glavna tema že tretjega vrha skupine G20 v zadnjem letu, ki bo pokazalo, kako resno so se vodilne gospodarske sile pripravljene spoprijeti z nevarnostjo morebitnih kriz.
V ZDA že dlje časa traja prava lobistična vojna finančnih ustanov, ki se bojijo, da bo država uvedla strog nadzor nad njihovim poslovanjem, ki je pred dobrim letom privedlo do najhujše krize v zadnjih 90 letih. Zato se zlasti evropski voditelji bojijo, da bodo Američani hoteli s poostritve finančnih regulacij temo razprav preusmeriti na neuravnoteženost globalnega gospodarstva. Ameriški komentatorji v zadnjih dnevih napovedujejo, da bo ena od glavnih točk pogovorov dvajseterice vprašanje, kako zagotoviti, da bodo hitro razvijajoče se države, kakor je Kitajska, manj varčevale in več kupovale od zahodnih partnerjev, hkrati pa spremeniti ameriški skrajno potrošniški sistem, v katerem nihče ne varčuje. Merklova je pred odhodom v Pittsburgh novinarjem povedala, da se bo uprla tovrstnim poskusom preusmeritve pozornosti. Za Nemčijo je po njenih besedah najpomembnejše vprašanje finančnih regulacij, zato se o nemškem trgovinskem presežku ne namerava pogovarjati.
Podobnega mnenja je tudi francoski predsednik Nicolas Sarkozy, ki je francoskim novinarjem povedal, da se bo na vrhu v Pittsburghu zavzemal zlasti za uvedbo strogih sankcij proti davčnim oazam in za odpravo bančnih skrivnosti. »Odločno se bom bojeval za sankcije,« je napovedal Sarkozy. Tako Francija kot Nemčija si prizadevata, da bi države omejile tudi izplačila nesramno visokih nagrad vodilnim uslužbencem finančnih ustanov, saj so jih te spodbujale k tveganim špekulacijam s kratkoročnimi dobički, ki so ogrozile finančni sistem po celem svetu. Čeprav je tudi britanski finančni minister Alistair Darling izjavil, da bo zdaj konec veselice za bankirje, se bodo glede tega voditelji dvajseterice le težko uskladili, saj bodo britanski in ameriški pogajalci nasprotovali prehudim omejitvam, zato analitiki pričakujejo precej razvodenelo končno besedilo skupnega sporočila. Pač pa se utegnejo voditelji G-20 dogovoriti o tem, da je treba sprejeti zakonodajo, ki bo od bank zahtevala povečanje kapitalskih rezerv, s katerimi bodo laže pokrile podobne izgube, kakor so jih pred enim letom imele s špekuliranjem z ničvrednimi vrednostnimi papirji.
Ena od nalog gostitelja srečanja Baracka Obame je tudi prepričevanje svojih zahodnih kolegov, da bi morali razvijajočim se državam priskočiti na pomoč pri reševanju problemov z globalnim segrevanjem. Kitajska, ki je pred dnevi napovedala, da bo v prihodnjih desetih letih »občutno« zmanjšala toplogredne izpuste, hkrati pa bo v tem času 15 odstotkov vse energije proizvajala iz obnovljivih virov, je že večkrat predlagala, da bi morale razvite države temu nameniti en odstotek BDP. Države v razvoju od Zahoda zahtevajo več milijard dolarjev pomoči, če ta hoče, da bodo podprle resolucijo na decembrskem vrhu ZN o podnebju v Københavnu. Prvi zahodni voditelj, ki je konkretno odgovoril na te zahteve, je britanski premier Brown, ki je v komentarju za časnik New York Times predlagal, da bi razvijajočim se državam do leta 2020 plačali sto milijard dolarjev. Obljubil je tudi, da se bo na vrhu G20 odločno zavzel za takšno rešitev.
Iz tiskane izdaje Dela.
