Iskre v koaliciji Kukuriku

Zagreb – Toliko informacij, da se »nekaj hudega« dogaja med koalicijskimi partnerji v hrvaški­ koaliciji Kukuriku, kot jih je bilo te dni, jih že precej časa ni bilo. Prav toliko je bilo tudi zanikanj, da se sploh kaj dogaja. Toda številni so prepričani, da je tam, kjer je dim, tudi ogenj.

»Če bi v vladi vsi mislili enako, če bi se strinjali o vsem, bi to bilo enoumje, ki pa, kot vemo, nikoli­ ni bilo dobro. Nič hudega se ne dogaja, gre le za povsem običajne demokratične razprave različno razmišljujočih partnerjev,« je na vprašanja različnih medijev odgovorila predsednica­ narodnjaške HNS, sicer poleg istrske IDS, upokojenske HSZ in SDP članica koalicije Kukuriku, ki bo čez nekaj mesecev proslavila dve leti na oblasti na Hrvaškem. »Gre za najboljšo ekipo, ki je bila sestavljena po letu 1990,« je o trdnosti vlade Kukuriku zagotovil podpredsednik SDP Gordan Maras, sicer minister za obrt in podjetništvo.

Vendar se hrvaški mediji ne dajo odgnati. Zagrebški Večernji list je objavil, da »nova nesoglasja majejo koalicijo Kukuriku«, saj naj bi se dosedanjim očitkom, ki si jih dokaj redno izmenjujeta narodna HNS in SDP, pridružil tudi šef hrvaške upokojenske stranke (HSU) Silvano Hrelja, ki ni preveč zadovoljen z dogajanjem, povezanim z uvajanjem dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, s čimer bi imeli največ škode prav upokojenci. Dejal je, da je čedalje bolj nezadovoljen z ravnijo komunikacije med koalicijskimi partnerji ter da se strinja z zamislijo o koalicijskem srečanju, na katerem bi se pogovorili o »razmerah zdaj in o načrtih za ­prihodnost …«

S tem se je upokojenska stranka pravzaprav pridružila zamisli šefa istrske IDS Iva Jakovčića, ki že nekaj mesecev poziva šefa vlade in SDP Zorana Milanovića, naj skliče sestanek, na katerem bi partnerji pretresli Plan 21, s katerim so dobili parlamentarne volitve, ga posodobili in z njim stopili na pot »nove zmage«. Milanović se ne odziva na Jakovčićeve pobude, javnost celo meni, da ga – ignorira. Istrska IDS ima v koaliciji sicer »svojega« ministra za turizem, manjšo vlogo pa, menijo poznavalci, igrajo tudi osebne ambicije prvega moža IDS.

Največ napetosti med SDP in HNS

Kot kaže, je največ napetosti v odnosu med SDP in HNS. Slednja ima v saboru 14 glasov, kar je veliko oziroma povsem dovolj za obstoj koalicije. Vendar, kot ugotavljajo nekateri, je interesna povezanost med strankama prevelika, da bi se karkoli zgodilo. Celo šef Milanović je nekajkrat zagotovil, da z Vesno Pusić korektno in »sijajno« sodeluje, kar je pri številnih pravzaprav še povečalo pomisleke o njunem napetem odnosu in dalo vedeti, da se Milanović nemara celo boji Pusićeve. Morda?

Za potrditev tega, da Milanović nujno potrebuje omenjenih 14 haenesovih glasovalnih rok, je morda dovolj dejstvo, da je Milanović pristal na odlog (zamrznitev) uresničitve zamisli o uvedbi davka na nepremičnine; z zahtevo HNS se je strinjal celo trmasti finančni minister Slavko Linić. Partnerici se ne strinjata niti glede predlaganih sprememb ustave, s katero si želi vlada vsaj malo ublažiti mednarodno blamažo, ki se ji je zgodila glede lexa Perković.

HNS namreč zahteva spremembo zakona. Dokaj ilustrativno je dejstvo, da zunanja ministrica Pusićeva odločno zahteva takojšen popravek spornega zakona o evropskem pripornem nalogu, pravosodno ministrstvo, ki je v rokah SDP (minister Orsat Miljenić), pa ocenjuje, da EU pri vsem skupaj – pretirava in da država s sprejetjem zakona ni naredila nič spornega.

Kljub iskrenju v koaliciji Kukuriku ter številnim očitkom, ki letijo od enega do drugega koalicijskega partnerja, hrvaška javnost meni, da bo koalicija Kukuriku zdržala do konca mandata oziroma še dobri dve leti. Tokratna javnomnenjska raziskava Crobarometer, ki jo je opravila agencija Ipsos Plus za eno od hrvaških komercialnih televizij, je namreč pokazala, da kar 79 odstotkov Hrvatov meni, da bo koalicija zdržala do konca mandata, da se bodo partnerji razšli, pa meni le 14 odstotkov od 961 vprašanih.

Če je na eni strani anketa pokazala, da je koalicija tako trdna, kot še nikoli doslej, so državljani menili, da vedno manj zaupajo vladi, saj ji ne zaupa kar 62 odstotkov vprašanih (prejšnji mesec 52 odstotkov), za nekaj desetink odstotne točke je padlo tudi zaupanje v vladajočo SDP, ki jo podpira 25,4 odstotka vprašanih, in koalicijsko HNS, ki so ji namenili skromnih 3,4 odstotka podpore, kar je za krepek odstotek manj kot prejšnji mesec. Preostalih koalicijskih partnerjev – IDS in HNS – zaradi (pre)nizke podpore ni na ­seznamu.