Italija računa na razumevanje EU

Sprejemanje italijanskega proračuna za prihodnje leto ne bo lahko, a vseeno ne tako zahtevno, kot je bilo sprejemanje letošnjega. Danes se bo iztekel rok, do katerega mora nova vlada pod vodstvom Giuseppeja Conteja predstavnikom EU poslati osnutek proračunske porabe za prihodnje leto, v katerem bo po pričakovanjih napovedala nekoliko višji proračunski primanjkljaj od tistega, ki ga je evropska komisija za leto 2020 potrdila v prejšnjem proračunu.

Kot je že nekaj časa znano, bo primanjkljaj namesto 2,1 odstotka znašal 2,2 odstotka bruto domačega proizvoda, kar bo za 1,4 odstotne točke več od letošnjega.
 

Majhen manevrski prostor

Koalicijskim strankam, populističnemu Gibanju 5 zvezd (G5Z), levosredinski Demokratski stranki (PD) in novoustanovljeni stranki Italia Viva nekdanjega premiera Mattea Renzija, je po več tednih pogajanj uspelo zbližati stališča glede večine odprtih vprašanj, tudi glede najodmevnejšega – usode sporne pokojninske reforme, ki jo je uvedla prva Contejeva vlada. Premier je danes potrdil, da nova vlada ne bo razveljavila pokojninske reforme, ki je nekaterim Italijanom omogočila zgodnejše upokojevanje, ampak jo bo po potrebi zgolj revidirala.

Kljub temu tik pred iztekom roka, do katerega mora vlada morala oblikovati končni osnutek proračunske porabe, še vedno ni jasen celoten obseg ukrepov, s katerimi bo Rim dosegel svoje fiskalne cilje. Jasno je le, da bo vlada pri uresničevanju teh morala uravnotežiti pričakovanja EU z domačo politično realnostjo. Manevrski prostor za to je majhen, opozarjajo analitiki, sploh če ne želi s krčenjem javne porabe in ukinjanjem popularnih ukrepov, kot sta pokojninska reforma in uvedba državljanskega dodatka, okrepiti položaja desničarske Lige Mattea Salvinija.



Boj proti izogibanju plačila davkov in davčnim utajam bo med ključnimi ukrepi, s katerimi bo vlada poskušala napolniti državno blagajno, kar se zdi logično glede na podatke o obsegu sive ekonomije, ki jih je pred iztekom proračunskega roka objavil italijanski statistični urad. Ta je v letu 2017 narasla na 211 milijard evrov, kar predstavlja 12,1 odstotka italijanskega BDP.

Fokus vladnih ukrepov bo po napovedih usmerjen predvsem v povečanje sledljivosti transakcij s spodbujanjem uvajanja digitalnega plačevanja v panogah, kjer to trenutno ni praksa. Podjetja, kjer sprejemajo zgolj plačila v gotovini, utegnejo doleteti sankcije.
 

Pogoj za rast

Italijanski mediji so zadnje dni poročali, da so pogajanja o proračunu povzročila večji razdor znotraj komaj dva meseca stare koalicije. Premier Conte je te navedbe zavrnil, rekoč, da pogajanja niso bila nič bolj težavna kot običajno.

Vlada mora proračun v parlamentu potrditi do konca leta, še prej pa mora zanj dobiti zeleno luč evropske komisije. V Rimu verjamejo, da se bodo lahko izognili ponovitvi lanskih težav pri potrjevanju proračuna, če bo vladi uspelo upravičiti višji primanjkljaj kot pogoj za spodbuditev trajne gospodarske rasti. EU je proti Italiji novembra lani sprožila postopek zaradi presežnega proračunskega primanjkljaja, na podlagi katerega je državi grozila kazen v višini 0,2 odstotka BDP. Na koncu je prva Contejeva vlada, sestavljena iz Gibanja 5 zvezd in Lige, znižala predvideni proračunski primanjkljaj z 2,4 na 2,04 odstotka BDP.