Italijanski sindikati grozijo s stavko

Če bo vlada uresničila obljube Evropski uniji o spremembi delovne zakonodaje, bodo stavkali.

Objavljeno
28. oktober 2011 12.15
Posodobljeno
28. oktober 2011 12.20
Tone Hočevar, Rim
Tone Hočevar, Rim
Rim – Italijanske sindikalne centrale, najglasnejša je levičarska CGIL, so zagrozile, da bodo organizirale splošno stavko in povsem ustavile gospodarsko dejavnost v državi, če bo vlada uresničila obljube Evropski uniji o spremembi delovne zakonodaje.

Delodajalcem naj bi bilo dovoljeno odpuščati v primeru, če bodo zašli v finančne težave. Prav ta točka naj bi bila temelj nove razvojne politike, ki bi zadovoljila in spodbudila industrijsko zbornico in razbremenila trg dela.

Ukrepi, ki jih je terjala Evropska unija, Italija pa jih je predstavila v zelo na hitro napisanem pismu o nameri, so po vrnitvi Silvia Berlusconija iz Bruslja včeraj razburili celotno italijansko javnost. Delavci so skočili pokonci zaradi grožnje o odpuščanju, saj bi bila to edina prava reforma, edini plačniki za vso zgrešeno politiko pa spet samo delavci. Ekonomisti so dodali oceno, da upokojevanje pri 67 letih šele leta 2026 pač ni pokojninska reforma, ki bo kakor koli vplivala na sedanje reševanje iz krize. Poleg tega se obljubljena pokojninska reforma na zahtevo Severne lige tudi ne dotika delovne dobe. To po mnenju ekonomistov pomeni, da reforme razen v Berlusconijevem pismu sploh ni.

Zahteve po 
predčasnih volitvah

Kritični del vladajoče stranke Ljudstvo svobode je včeraj domnevno pisal napol javna pisma in predlagal premieru, naj stopi korak nazaj in razpiše predčasne volitve. Severna liga je trdila, da je to del pogodbe med Bossijem in Berlusconijem, predsednik vlade pa je pojasnil, da po njegovem mnenju sploh ni bilo nobene pogodbe med zaveznikoma.

Neprijeten za Berlusconija in za Severno ligo je Giulio Tremonti, tako imenovani superminister, ki že dolgo opozarja, da morajo biti reforme resnične in korenite. Ob pismu, ki so ga nesli v Bruselj, pa je opozoril, da ga ne bo mogoče uresničiti. Tremonti pisma tudi ni hotel parafirati, saj je bilo po njegovem napisano preveč površno in nestrokovno.

Že dejstvo da so v Bruslju vendarle sprejeli pismo o nameri, pa Berlusconiju dovoli vsaj malo zadihati in iskati nove rešitve. Njegovi sodelavci, zlasti zunanji minister Franco Frattini, se ukvarjajo z evropskim zaveznikom Sarkozyjem, ki se je posmehoval Berlusconiju v nedeljo. Nemško kanclerko Merklovo raje pustijo pri miru. Berlusconijeva včerajšnja izjava, da se je kanclerka opravičila zaradi posmehovanja, je namreč sprožila nov zaplet. Berlin je sporočil, da opravičila ni bilo, ker zanj ni bilo razlogov.