Italijanski škofi niso počepnili pred Vitezom

Kardinal Angelo Bagnasco je po več tednih pretrgal molk, v katerega so bili oviti odnosi med Cerkvijo in italijansko državo po grobem obračunu Silvia Berlusconija in njegovih medijev s škofovskim glasilom Avvenire.

Objavljeno
22. september 2009 22.51
Tone Hočevar
Tone Hočevar
Rim - Predsednik italijanske škofovske konference kardinal Angelo Bagnasco je po več tednih pretrgal molk, v katerega so bili oviti odnosi med Cerkvijo in italijansko državo po grobem obračunu Silvia Berlusconija in njegovih medijev s škofovskim glasilom Avvenire in njegovim direktorjem Dinom Boffom, ki je medtem že odstopil. Napad na Boffa je napad na vso Cerkev, je oznanil Bagnasco, pojasnil, da Cerkev ne sme dovoliti, da bi jo kdo ustrahoval, in dodal, da morajo politiki spoštovati ustavo in se vendarle držati tudi moralnih in etičnih načel.

V italijanski Cerkvi so izračunali, da jim poklekanje pred Berlusconijem lahko samo škodi, zdaj ugotavljajo analitiki, ki jih je kar malo začudil podatek zadnjih raziskav javnega mnenja, da se podpora Berlusconiju med katoliki zaradi spopada s Cerkvijo sploh ni zmanjšala. Laična država je s spopadom, katerega kolateralna žrtev je bil predvsem zgodovinski voditelj škofovske konference, upokojeni kardinal Camilo Ruini, precej pridobila, ugotavljajo tudi katoliški politiki, ki so po zadnji Berlusconijevi zmagi vsi po vrsti - tisti bolj levi in oni bolj desni - v opoziciji.

Škofovski časnik Avvenire si je to poletje ob opozicijskem levo liberalnem časniku Repubblica edini v Italiji upal odkrito pisati o razvratu na rimskem dvoru, medtem ko so se skoraj vsi drugi potuhnili. Imperij najbogatejšega državljana z leve strani Tibere je Avveniru odgovoril z raziskavo, objavljeno v Berlusconijevem časniku Giornale. Direktorju Avvenira Dinu Boffu so pripisali homoseksualnost in preganjanje neke ženske, ki da naj pusti pri miru svojega moža, Boffovega partnerja. Podatki »novinarske raziskave« so bili iz notranjega ministrstva, tista ženska je direktorja škofovskega glasila pred leti že tožila.

Grožnja Avveniru in Cerkvi je bila glasna in odmevna. Giornale ni žugal samo Boffu, ampak še marsikomu v cerkvenih vrhovih. Prišlo je tako daleč, da so iz Vatikana opomnili italijansko škofovsko konferenco, naj se ne vtika v italijansko politiko. Nekateri vatikanski analitiki so v začetku septembra že napovedovali, da se utegne porušiti celotna zgradba škofovskih konferenc, vse odločanje pa spet preseliti zgolj v apostolsko palačo.

Politični mandat zahteva treznost in preudarnost, je zdaj v vse rimske palače sporočil kardinal Bagnasco, ki se zdi vsaj na prvi pogled veliko bolj blag in manj politično nabrušen od svojega predhodnika kardinala Ruinija, ki je tudi kot papežev vikar v Rimu močno zaznamoval več desetletij italijanske politike. Malce zlobni jeziki za obzidjem namigujejo, da je poskušala nova vatikanska garnitura obračunati z Ruinijem in je zaradi tega podtaknila škandal Ruinijevemu varovancu Boffu. Ali so namigovanja resna, ni jasno, tisti, ki so nanje s prstom pokazali v Vatikanu, vsekakor zanikajo, da so oni sprožili pisanje Berlusconijevega Giornala.

Kardinalu Bagnascu, ki je opozoril tudi na vedno slabše razmere v Italiji, pa na zakone, ki jih Cerkev ne bo dovolila, in na slabo ravnanje s prišleki, je posredno že odgovoril Berlusconijev minister za javno upravo Brunetta, ki pravi, da naj se »kute s svojo ideologijo nikar ne vtikajo v politiko«. Še bolj posredno je včeraj tudi Berlusconi zabrusil vsem, ki kritizirajo njega in vlado, da so sovražniki Italije.

Iz sredine tiskane izdaje Dela