Tiskane izdaje
Rim - V Italiji so se danes ob 8. uri odprla volišča, na katerih se volivci odločajo, ali naj začnejo veljati ustavne spremembe, ki jih je italijanski parlament sprejel novembra 2005. Do 12. ure je bila udeležba na referendumu 10,1-odstotna. Volišča se bodo danes zaprla ob 20. uri, referendum pa se bo nadaljeval v ponedeljek, ko bodo volišča odprta od 7. do 15. ure.
Rezultati referenduma bodo predvidoma znani že v ponedeljek zvečer. Minimalna volilna udeležba, ki bi bila potrebna za veljavnost referenduma, sicer ni zahtevana.
Glasujejo o Berlusconijevih reformah
Reformo, ki Italijo približuje federalni ureditvi in daje večja pooblastila premierju, je podprla takrat vladajoča desnosredinska koalicija Silvia Berlusconija, levosredinske stranke pa so ji nasprotovale, saj naj bi razbijala enotnost države. Zato so z zbiranjem podpisov državljanov dosegle razpis referenduma o tem vprašanju. Referendum naj bi bil tako preizkus priljubljenosti levosredinske koalicije Romana Prodija, ki je na aprilskih parlamentarnih volitvah za las premagala Berlusconijevo zavezništvo.
Za spremembe, ki posegajo v večino členov ustave, se je najbolj zavzemala skrajno desničarska Severna liga, saj reforma med drugim prenaša nekatera pooblastila z vlade v Rimu na deželne vlade. Te bodo, če bodo spremembe potrjene, nadzorovale lokalno in deželno policijo, odločale o organizaciji šolstva in delno o šolskih programih, v njihovo pristojnost pa bo prešlo tudi zdravstvo.
Zato levosredinske stranke menijo, da prebivalcem manj razvitega juga Italije ne bo več zagotovljena enaka raven zdravstvenega varstva kot tistim z bogatejšega severa. Osrednja vlada bo lahko sicer preprečila izvajanje deželnega zakona, če bo presodila, da je v nasprotju z interesi države. Če ga dežela ne bo spremenila, bo lahko senat predsedniku države predlagal, naj ga razveljavi.
Poslanska zbornica naj bi imel po novem manj članov
Reforma korenito posega tudi v sestavo in delovanje parlamenta. Njegov spodnji dom, poslanska zbornica, naj bi imel po novem manj članov, in sicer 500, poleg teh pa še največ tri dosmrtne poslance, ki jih bo imenoval predsednik države, ter 18 izvoljenih med Italijani v tujini. Zgornji dom parlamenta bi se imenoval federalni senat, njegovih 252 članov pa bi izvolili v posameznih deželah. Pri delu senata naj bi, sicer brez volilne pravice, sodelovalo še 42 predstavnikov dežel.
Predlagana reforma še določa, da premieru po novem ne bi bilo treba prestajati glasovanja o zaupnici v parlamentu. Poleg tega bi lahko brez odobritve s strani predsednika republike imenoval in razreševal ministre ter razpustil parlament. Gre torej za očitno krepitev položaja predsednika vlade na račun pooblastil predsednika republike.
