Italijo resno skrbijo nemiri v Libiji

Rim – Prevrat v Egiptu je za Rim še malo večji zalogaj zaradi vlaganj v egiptovsko energetiko in turistično infrastrukturo, vrhunec težav in skrbi pa za italijansko vlado in posredno za vse Italijane pomenijo nemiri v Libiji. Od tam uvažajo največ nafte, Libija pa tudi uspešno zapira prehod afriških prebežnikov v Evropo..

Če se dokončno podre dosedanje ravnotežje v Libiji, čaka Italijo, z njo pa v dobršni meri tudi Evropo, cela vrsta hudih problemov. Sporazum, ki sta ga sklenila Berlusconi in Gadafi, je predlanskim ustavil množični pretok revežev iz Afrike na Apeninski polotok in naprej proti srednji in zahodni Evropi. Trgovina je bila jasna in čista. Berlusconi je moral v zameno podpisati sporazum o petih milijardah evrov, ki jih mora Italija odplačati v dvajsetih letih za vse hudo, kar je storila Libiji, ko je bila dobra tri desetletja v prejšnjem stoletju njena kolonialna gospodarica.

Dogovor je bil za Italijo več kot imeniten. Pet milijard naj bi Tripoliju dali tako, da bi italijanska podjetja v Libiji gradila infrastrukturo in druge objekte, s tem pa bi denar zaslužili italijanski podjetniki in ga tako rekoč prinesli nazaj. Če se bo v Tripoliju kaj zamenjalo, bo treba odplačati pet milijard in nič drugega.

Težave v primeru sprememb ali hujših nemirov lahko pričakujejo tudi pri preskrbi z nafto. Italija je v Libiji navzoča s tehnologijo, njen je tudi dobršen del opreme, zato nobena država na svetu v Italijo ne izvaža toliko nafte kot Libija.

Če bi zaradi razmer v Libiji ob tunizijskih beguncih začeli prihajati tudi libijski in bi čez Libijo spet potovali Afričani izpod Sahare, bi Italija lahko doživela humanitarno krizo, zraven morda še kaj hujšega, se bojijo analitiki.