Tiskane izdaje
Svetovni števec kaže, da se je na robu Pirenejev od začetka pandemije z novim koronavirusom uradno okužilo približno 49.000 ljudi, umrlo jih je najmanj 1697. Med najbolj prizadetimi konci sta Lizbona in dolina reke Tejo, kjer se virus spet precej širi, posebno med mlajšimi – okrog 80 odstotkov novih primerov je iz občin, kot so Lizbona, Sintra in Loures. Med pokojnimi je bilo doslej največ starejših od 80 let (več kot 1100), zato pa sta v starostni skupini 20 do 29 let covidu-19 podlegla dva človeka.
Dolgoročno proti krizi
Vlada socialista Coste je medtem pripravila načrt, kako ambiciozno prebroditi krizo, kajti pričakovati je, da se bo gospodarstvo letos skrčilo kar za 12 odstotkov in ne le 6,9-odstotno, kot so napovedovali sprva. Podrobnosti o tem, kako naj bi socialno-ekonomsko okrevali do leta 2030, so popisali na 142 strani dolgem dokumentu. Prenekateri Portugalci pravijo, kako so vajeni kriz, tudi finančna pred desetimi leti jih je močno prizadela, a zdaj je celo premier menda realen, da se bo tokratna pokazala za eno najhujših. Že septembra bi se lahko razmere korenito poslabšale v mnogih podjetjih ... in zato so nujni dolgoročni načrti za prihodnost.
Med ukrepi, ki jih snujejo, je poseben sklad za pomoč podjetništvu, usmerjenem v izvoz. Ker sta zelo prizadeti kultura in umetnost, naj bi poskrbeli za sklad, iz katerega bi črpale zlasti mlade generacije, delujoče na področju digitalnih inovacij. Po drugi strani ne bodo pozabili na tradicijo, na naravno in kulturno dediščino, ne na tisto pod etiketo eko, kakor bodo investirali v obrambno industrijo, saj predstavlja tri odstotke BDP. Ker je pandemija razkrila pomanjkljivosti v zdravstvu, naj bi Portugalska postala »evropska tovarna zaščitne medicinske opreme«, denimo ventilatorjev; in zato je treba pregledati sistem certificiranja.
166
okuženih na milijon prebivalcev usodno podleže novemu koronavirusu na Portugalskem.
okuženih na milijon prebivalcev usodno podleže novemu koronavirusu na Portugalskem.
Hkrati naj bi ustanovili atlantsko univerzo na Azorih z izpostavo na Madeiri, kjer bi preučevali morje in podnebje, obenem naj bi portugalske univerze zaslovele po tehničnih študijih, od elektrotehnike do vesoljskega inženiringa. Med konkretnimi projekti, ki naj bi se jih lotili, omenjajo širitev podzemne železnice v Lizboni in Portu ter novi most čez reko Douro, tako kot naj bi zeleno posodobili javni promet v mestih, kot so Braga, Guimarães, Aveiro, Coimbra, Évora, Faro. Pričakovati je vzpostavitev hitre železniške povezave med Portom in Lizbono ter postavitev novega letališča nedaleč stran od glavnega mesta, ob reki Tejo. V dokumentu se še zavedajo, da tradicionalno močno razslojena Portugalska potrebuje več ekonomske, socialne in davčne pravičnosti, da bi lahko bila bolj zdrava in dinamična družba, in da so v boju proti revščini, brezposelnosti (ta naj bi bila leto 11,6-odstotna), tudi stanovanjski getoizaciji nujne naložbe v znanje. Ker bo prihodnost morala biti zelena in ogljično nevtralna, naj bi po načrtih do leta 2030 že 80 odstotkov energije pridobivali iz obnovljivih virov. Velik potencial je sploh morje, ki bi dolgoročno lahko postalo vir razvoja in bogastva ter magnet za tuje naložbe.
Kratkoročne zahteve
Dolgoročni načrt za okrevanje je orisan, medtem pa po pisanju The Portugal News na nujno kratkoročno reševanje vse bolj opozarja teren, sploh turistični sektor, kjer z domačimi gosti ne morejo popolniti velikanskih izpadov. V obmorskem Cascaisu in širši občini, denimo, so nekateri hoteli še vedno zaprti ali pa je v njih medicinsko osebje. Optimizma izpred meseci in tedni, ko je bilo verjeti, da v državi dokaj obvladujejo razmere, menda ni prav veliko; tuji turisti ne prihajajo, kljub kampanji in potrdilu, da so hotelske nastanitve čiste in varne, je odpovedi veliko, posledično so obupani gostinci. Začetni portugalski »čudež«, ko se je zdelo, da samodisciplinirani Portugalci dobro obvladujejo novi koronavirus, vsaj bolje od Špancev, navdaja z dvomi.
