Izgubljeno sporočilo o Floydovi grozljivi smrti

New York – V Minneapolisu požigajo policijske postaje, v New Yorku mečejo na policijo molotovke, v številnih drugih ameriških velemestih zažigajo, plenijo in uničujejo vse, kar jim pride na pot. Prvotno miroljubni protesti ogorčenih zaradi smrti temnopoltega Georgea Floyda v prijemu policistov iz Minneapolisa se izgubljajo v nasilju.

»Če mislite, da niste rasisti, da nimate predsodkov in niste pristranski, ste vse to. Na neki točki. Povedala vam bom, zakaj to vem,« je nekaj dni po smrti 46-letnega Georgea Floyda med policijsko aretacijo v Minneapolisu temnopolta umetnica Candace Howze na spletni strani Huffington Posta objavila fotografijo pradeda Bookerja Howzeja, ki so ga pri 24 letih aretirali in zaprli blizu Pittsburgha samo zato, ker je bil videti sumljiv. Spomnila je na nešteto policijskih ubojev afriških Američanov, po katerih krivci niso bili obtoženi ali obsojeni, spomnila je, da so bili Afričani zasužnjeni stoletja pred nastankom ameriške ustave, »torej je bila ta laž že med podpisovanjem, zapečatenjem in raznašanjem. Nadvlada belopoltih je ameriški véliki brat.«



O tako tragičnih vprašanjih bi bilo treba odkrito razpravljati. Kako preprečiti pretrdo policijsko obravnavanje temnopoltih prestopnikov, denimo Georgea Floyda, ki je po zaporni kazni v Houstonu v Minneapolisu hotel na novo zaživeti, a je nakup v trgovini plačal s ponarejenim bankovcem? Bes afriških Američanov utrjuje prepričanje, da belopoltih prestopnikov ne bi vrgli iz avtomobila na tla in jih onesposobili s klečanjem na vratu. In kar je morda še pomembneje, kako ustaviti nesorazmerno drsenje temnopoltih moških v kriminal, kako zagotoviti podporo temnopoltim družinam? Več kot 70 odstotkov afriškoameriških otrok se rodi neporočenim materam, kar v primeru te ameriške manjšine velikokrat pomeni odraščanje brez očeta.
 

Pripravljena, voljna in sposobna vojska

Morda so tudi ti skrb zbujajoči statistični podatki odmev suženjskih časov, od katerih je minilo poldrugo stoletje, a so se linčanja dogajala še globoko v 20. stoletju, številne druge krivice še dlje. Vrsta vodilnih ameriških politikov vendarle domneva, da je upravičena jeza temnopoltih zdaj zlorabljena za druge cilje. Guverner Tim Walz je ocenil, da je med požigalci in uničevalci petina domačinov, odgovor na vprašanje, kdo so nasilni prišleki, pa je v ideološko globoko razdeljenih ZDA odvisen od političnega prepričanja. Demokratski župan Minneapolisa Jacob Frey je prevzema prvotnih protestov obtožil zagovornike prevlade belopoltih, člane organiziranega kriminala, hujskače iz drugih zveznih držav »in morda celo tuje akterje«, republikanski predsednik Donald Trump pa je obtožil »Antifo in druge radikalne levičarske skupine, ki terorizirajo nedolžne, uničujejo gospodarstvo in požigajo stavbe«.



Trump je v razvpitem tvitu, ki po mnenju Twitterjevih cenzorjev spodbuja nasilje, zapisal, da po ropanju nastopi streljanje, in ob morebitnem poslabšanju varnostnega položaja zagrozil protestnikom z »zloveščim orožjem«. »Majhnim skupinam zločincev in vandalov ne smemo dovoliti uničevanja naših mest in skupnosti.« Potem ko so protestniki v petek nevarno oblegali Belo hišo, da so to za vsak primer zaprli, je Trump govoril o »pripravljeni, voljni in sposobni vojski«. Po njegovem prepričanju anarhija ne more biti v interesu nobenega mesta, barve kože ali prepričanja.

Bo na ameriških ulicah res zavladala vojska? Bodo spopadi med nasilnimi protestniki in oblastmi nekaj običajnega? Avtoritarne države, kot je Rusija, Kitajska ali Iran, so opozorile na brezvladje in sistemske težave s človekovimi pravicami v ZDA, vse več Američanov pa upa, da bodo rasne rane pomagali zaceliti – temnopolti sodržavljani. Vsaj županja Altante Keisha Lance Bottoms je mnogim vzbudila upanje z gorečim sklicevanjem na ubitega borca za pravice temnopoltih Martina Luthra Kinga mlajšega, ki po njenem ne bi dopustil tega, kar se trenutno dogaja.