Tiskane izdaje
»Izmenjali smo zapornike. Mi smo sprejeli 63 ljudi, predali pa smo jih 25,« je pojasnila predstavnica samooklicane vlade v Lugansku Olga Kobceva. Devet zapornikov ni želelo sodelovati v izmenjavi in so ostali v Ukrajini, je povedala po poročanju ruske tiskovne agencije Tass.
Da se je izmenjava začela, je na twitterju potrdil tudi urad ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega. »Prvih 25 osvobojenih Ukrajincev bo kmalu doma,« so zapisali.
Izmenjava na kontrolni točki Gorlovka med samooklicano republiko Doneck in Ukrajino se nadaljuje. Spremljajo jo predstavniki Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse) in predstavniki Rdečega križa.
Pred tem so mediji poročali, da bosta samooklicani republiki Doneck in Lugansk Ukrajini predali 55 oseb, Kijev pa njima 87. A nekateri zaporniki so že zavrnili vrnitev, tako da bo končna številka nekoliko nižja.
Izmenjava na kontrolni točki Gorlovka med samooklicano republiko Doneck in Ukrajino se nadaljuje. FOTO: AFP
Novi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je sicer novo izmenjavo ujetnikov do konca leta napovedal oziroma terjal 9. decembra, ko se je v Parizu z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom sestal na prvem dvostranskem srečanju o krizi v Ukrajini po letu 2016.
Ta vrh pod francosko-nemškim okriljem je sicer prinesel le malo konkretnih odločitev. A kot navaja francoska tiskovna agencija AFP, je vse od letošnje prisege nekdanjega komika za ukrajinskega predsednika v odnosih med Moskvo in Kijevom čutiti določeno razelektritev.
Kijev in Moskva sta tako septembra izmenjala 70 zapornikov. Ukrajinske sile in proruski separatisti pa so se novembra umaknili s treh sektorjev ob frontni črti. Do marca prihodnje leto naj bi v skladu z dogovorom z vrha v Parizu izvedli še več tovrstnih umikov.
Ukrajina in Zahod Moskvo obtožujeta financiranja in oboroževanja upornikov na vzhodu države, kar Rusija zanika in trdi, da v konfliktu igra politično oz. humanitarno vlogo, katere cilj je zaščiti rusko govoreče prebivalstvo v Donecku in Lugansku.
Podpis mirovnih dogovorov iz Minska v letu 2014 in 2015 je sicer končal najnasilnejše spopade, niso pa uresničili predvidene prekinitve ognja, tako da oboroženi spopadi ostajajo vsakodnevna stalnica. Za zdaj niso napredovali niti pri politični rešitvi konflikta.
