Izrael se umika

Tel Aviv/Rim/Džakarta/Damask - Izraelska vojska se je doslej umaknila s polovice ozemlja v južnem Libanonu, ki so ga zasedli med 34 dni trajajočo vojno. Po poročanju izraelskega časnika Haaretz so izraelski vojaki v četrtek nadaljevali s praznjenjem postojank v bližini spornega območja Šeba.

V Libanon so prispeli italijanski vojaki

V četrtek so v Libanon prispeli italijanski vojaki. Pet plovil s skoraj 2500 italijanskimi vojaki je doseglo libanonsko obalo, v pristanišču Tir pa se bodo zasidrali v soboto. Potem se bo na kopno izkrcalo okoli 1000 vojakov, okoli 1500 pa jih bo ostalo na ladjah.

Italijanska vlada je italijansko sodelovanje v silah v okrepljeni misiji ZN v Libanonu (Unifil) odobrila v ponedeljek. Po načrtih naj bi Italija februarja prevzela poveljevanje misiji od Francije. Slednja je sicer zagotovila, da bo do 15. septembra poslala 900 dodatnih vojakov.

Indonezija pa ne nasprotuje več sodelovanju v misiji ZN in bo tako tja poslala 1000 vojakov, je danes povedal indonezijski obrambni minister Juwono Sudarsono. Tudi izraelska stran se strinja z indonezijskim sodelovanjem v misiji. "Indonezija ima zmerno stališče do vsega povezanega z bližnjevzhodnim mirovnim procesom. Nimamo resnih zadržkov glede sodelovanja Indonezije," je dejal neimenovani predstavnik izraelskega ministrstva.

Španska vlada pa je odobrila 1100 vojakov za okrepitev misije Združenih narodov v Libanonu, o čemer bo prihodnji teden glasoval tudi španski parlament. V skladu z zakonom, ki ga je po prevzemu oblasti leta 2004 predlagala vlada socialistov, mora namreč pošiljanje španske vojske v tujino odobriti parlament.

Sile Unifil naj bi skupaj štele 15.000 vojakov, več kot polovico pa naj bi zagotovile članice EU. Skupaj s 15.000 libanonskimi vojaki naj bi skrbele za ohranitev premirja na jugu Libanona in pomagale pri razorožitvi borcev Hezbolaha.

Anan z Asadom "konstruktivno" o Libanonu

Generalni sekretar OZN Kofi Anan, ki se mudi na bližnjevzhodni turneji, je danes v Damasku dejal, da sta imela s sirskim predsednikom Bašarjem al Asadom "konstruktivne" pogovore o premirju v Libanonu, al Asad pa je obljubil pomoč pri uresničevanju resolucije 1701 VS ZN. Sirija bo tako po Annanovih besedah sodelovala pri uvajanju embarga na prodajo orožja skrajnemu libanonskemu gibanju Hezbolah.

Sirija bo okrepila patrulje vzdolž libanonsko-sirske meje in vzpostavila skupne patrulje z libanonsko vojsko "ko bo to mogoče", je dejal Anan po srečanju z al Asadom. Al Asad po srečanju ni dal izjav, Anan pa je novinarje nagovoril pred odhodom v Katar, ki je naslednja postaja njegove enajstdnevne turneje.

Anan je na bližnjevzhodni turneji obiskal Libanon, Izrael in palestinska ozemlja, do konca pa bo obiskal še Katar, Iran, Turčijo, Savdsko Arabijo in Egipt. Območje je obiskal dva tedna po ustavitvi spopadov, ki so zahtevali skoraj 1300 žrtev, večino na libanonski strani in 160 na izraelski.

Anan od Izraela zahteva razkritja glede kasetnih bomb

Pred tem se je Anan v četrtek mudil v Jordaniji, kjer se je srečal z jordanskim kraljem Abdulahom II., s katerim sta se pogovarjala tudi o uporabi kasetnih bomb s strani Izraela v vojni na jugu Libanona. "Od izraelskih oblasti sem zahteval zemljevide in oznake, kje so odvrgli te bombe, da bomo lahko območja označili in zaščitili civiliste," je dejal Anan po srečanju z Abdulahom II. v jordanskem Šunehu.

Izraelska vojska je dejala, da je silam Unifil že izročila zemljevide, kjer so označeni kraji, kamor so odvrgli bombe in kjer naj bi bile neeksplodirane bombe. Izrael sicer tudi vztraja, da je bilo orožje, ki ga je uporabil med ofenzivo v Libanonu, v skladu z mednarodnim pravom, a ob tem ni niti potrdil ali zanikal uporabe kasetnih bomb. ZDA so pred tednom dni sporočile, da preiskujejo, ali je judovska država uporabila kasetne bombe ameriške izdelave, da bi ugotovili, ali je kršila tajna pravila, ki določajo, kje je tovrstne bombe dovoljeno uporabiti.

Zaradi vojne razpoke v izraelski vladni koaliciji

Izraelski obrambni minister Amir Perec je po sestanku s poslanci svoje Laburistične stranke pozval k ustanovitvi državne komisije, ki bi preučila odgovornost za neuspehe Izraela v vojni v Libanonu. Državna komisija je najvišje preiskovalno telo v Izraelu, ki sme razrešiti tudi najvišje uradnike, njen sklic pa je pred tem odločno zavrnil izraelski premier Ehud Olmert.