Izraelski premier v kritičnem stanju

Jeruzalem/Teheran/Washington/Vatikan - 77-letnega izraelskega premiera Ariela Šarona so po sedmih urah operacije premestili na intenzivno nego, njegovi življenjski znaki pa so stabilni, potem ko je zdravnikom uspelo ustaviti močno možgansko krvavitev, je sporočil direktor bolnišnice Hadasa v Jeruzalemu Šlomo Mor Josef. Kot je dodal, je stanje izraelskega premiera še naprej zelo resno, potem ko je v sredo zvečer doživel hudo možgansko kap.

Kot je poročala izraelska televizija, so se Šaronovi zdravniki odločili, da ga bodo s pomirjevali v spečem stanju oziroma umetni komi ohranjali najmanj 24 ur, morebiti pa vse do nedelje. Tako naj bi namreč njegovo telo okrevalo na najučinkovitejši način, saj naj bi tovrstno zdravljenje zmanjšalo pritisk v lobanji. Zdravniki upajo, da bodo nato po obdobju umetne kome izraelskega premiera postopoma zbudili.

Šaron ni v vegetativnem stanju

Šaron torej ni v vegetativnem stanju, z refleksi pa se odziva na stimulacijo, kar nakazuje na neodvisno delovanje možganov. Nevrokirurg v izraelski bolnišnici Tel Hašomer, ki ne sodeluje pri zdravljenju Šarona, Zeev Feldman, je povedal, da so rezultati testov ohrabrujoči. "Menim, da je to dobra novica. Informacije, da se premier odziva na stimulacije, kažejo na stanje, ki bi lahko pokazalo, da se po operaciji zbuja," je Feldman povedal za izraelsko televizijo Channel 2. "Tokrat je prvič, da imamo pozitivne indikacije glede njegovega stanja, " je dejal.

"Upamo, da bo ugotovljena stabilizacija začetek izboljšanja, a gre za dolg proces," je Mor Josef povedal. Po njegovih besedah bi bilo sicer prezgodaj podajati napovedi o izidu zdravljena.

So za hudo kap kriva zdravila?

Mor Josef je tudi zagovarjal odločitev zdravnikov, ki so se po kapi, ki jo je Šaron doživel 18. decembra, odločili premiera zdraviti z razredčevalci krvi. Po njegovem mnenju je Šaron prejemal ustrezne doze. Neodvisni zdravniki so namreč menili, da so za hudo kap, ki je Šarona zadela v sredo zvečer, verjetno kriva omenjena zdravila. Obenem so menili, da zdravnikov zaradi te odločitve ne bi smeli kritizirati.

Evropski tisk o Arielu Šaronu

Šarona so v sredo zvečer zaradi slabega počutja predčasno sprejeli v bolnišnico. Po navedbah zdravnikov v jeruzalemski bolnišnici Hadasa je po slabih treh tednih znova doživel kap, tokrat hujšo obliko, ki jo spremlja možganska krvavitev.

Izraelska vlada na nujni seji

Šaron je moral v bolnišnico le nekaj ur pred načrtovano rutinsko operacijo na srcu. Njegova pooblastila so že v sredo prenesli na podpredsednika vlade in finančnega ministra Ehuda Olmerta. Izraelska vlada se je pod njegovim vodstvom davi sešla na nujni seji. Prav Olmert je tista oseba, ki lahko še nadalje najbolje uresničuje Šaronovo vizijo rešitve konflikta oz. blaginjo judovske države, je prepričana dopisnica Dela, Barbara Šurk.

Olmert je namreč Šaronov zvesti privrženec in njegov moder politični naslednik. Zadnjih pet let je bil izvajalec Šaronove politike – prav on je Izraelcem prvič predstavil idejo o evakuaciji Gaze in dela Zahodnega brega. Olmert potemtakem je najbolj logičen Šaronov naslednik, vendar pa se bo zadeva odvijala po formalni poti; izraelski predsednik bo imenoval novega mandatarja vlade, ki bo sestavil svoj kabinet.

Kaj bo s Šaronovo stranko brez Šarona?

Ko je Šaron izstopil iz Likuda, ga je prepustil skrajni desnici pod vodstvom Benjamina Netanjahuja, na levi so se laburisti oblikovali v kredibilno levico z Amirjem Perecom, Šaron pa je s svojo novo stranko Kadima postal odlična sredinska opcija, ki si je obetala sprehod do volitev in zagotovljeno dvotretjinsko zmago v parlamentu. In to zgolj zaradi Šaronove osebnosti, njegove zgodovine in vizije prihodnosti.

In kaj bo naredila Kadima, če izgubi Šarona, na katerem stranka pravzaprav temelji? Najprej mora določiti alternativno vodstvo, meni Šurkova. Predhodne volitve bodo v stranki izvedli v prihodnjih dneh. Verjetno bodo pri tem izvolili enega od njegovih možnih naslednikov – Ehud Olmert je prav tako med njimi, vendar pa nobeden od njih nima zadostne politične teže, da bi novi stranki, kot je Kadima, zagotovil tisto večino, na katero so računali s Šaronom.

V Izraelu je bilo doslej vedno tako, da so se volitve odločale vizije o varnosti. Zdaj se je prvič pojavila neka negotovost, prvič izraelske volitve ne bodo predvidljive, saj ne Perec ne Netanjahu nimata močnih in prepričljivih programov. Vsekakor pa se bo z odhodom Šarona s politične scene v Izraelu nedvomno končalo obdobje v zgodovini Izraela, ko so državi poveljevali veterani njene ustanovitve, je povedala Šurkova.

Palestinci: Šaronova bolezen ne bo imela večjih posledic

Palestinski predsednik Mahmud Abas je izraelskim politikom izrazil skrb in upanje za izboljšanje zdravstvenega stanja izraelskega premierja. Huda bolezen izraelskega premiera Ariela Šarona pa ne bo imela večjih posledic za izraelsko-palestinske odnose, ocenjujejo palestinske oblasti. Kot je v noči na četrtek dejal palestinski minister za informiranje Nabil Šat, pred izraelskimi parlamentarnimi volitvami ni pričakovati sprememb politike, "četudi je Šaron bolan in če krmilo do volitev v Izraelu 28. marca prevzame njegov namestnik Ehud Olmert".

Po mnenju Jaserja Abeda Raba, člana izvršnega komiteja Palestinske osvobodilne organizacije (PLO), posledice Šaronove bolezni za bližnjevzhodni mirovni proces še niso jasno razvidne. "Z ali brez Šarona bo vse, kar bo sledilo, težko primerljivo s tem, kar je storil v zadnjih petih letih po izvolitvi za premiera," je dejal, hkrati pa dodal, da je Šaron Palestince obravnaval z "železno pestjo".

Skrajno palestinsko gibanje Hamas na drugi strani ocenjuje, da bo Bližnji vzhod brez Šarona "boljši svet". "Regiji bo bolje brez Šarona. Svet je pred tem, da se reši enega svojih najhujših voditeljev," je dejal tiskovni predstavnik Hamasa Sami Abu Zuhri. Dodal je še, da je "Šaronova usoda božje posredovanje, ki je rezervirano za despote in zlobneže".

Podobnega mnenja so sicer tudi v Islamskem džihadu. Kot je dejal eden od voditeljev tega skrajnega palestinskega gibanja, palestinski narod "ne bo nikoli jokal" zaradi Šaronove bolezni.

Eden vodilnih članov Hamasa, Osama Hamdan, je kljub "veselju" ob Šaronovem zdravstvenem stanju pozval palestinske oblasti, naj bodo pripravljene na prihajajoči razvoj dogodkov. Po njegovem mnenju bo imela Šaronova odsotnost težke posledice tako za notranjepolitični položaj v Izraelu kot tudi na palestinskih območjih.

Njegov naslednik bo moral biti še bolj odločen

Palestinci po vsej verjetnosti ne pričakujejo večjih sprememb, saj t. i. mirovni proces dejansko ne obstaja, meni Barbara Šurk. Spremembe je zato pričakovati v odnosu do Palestincev v smislu, da bo moral biti vsak, ki bo Šarona nasledil, še bolj odločen in nepopustljiv do Palestincev, saj bo moral dokazati, da je Izraelu sposoben zagotoviti varnost, mednarodni skupnosti pa določen diplomatski napredek. Šaron je namreč zadnjih deset let popolnoma držal vajeti oblasti v svojih rokah, hkrati pa tudi nad razmerjem vojne in miru med Izraelom in Palestino.

Kar je Šaron rekel, je tudi uresničil

Šaron se bo v bližnjevzhodno zgodovino zapisal s tem, da je delal tisto, kar je rekel, je prepričana Šurkova. Nikdar ni napovedoval stvari, ki jih nato ni uresničil, pa naj gre za pozitivne, kot npr. umik iz Gaze, ali negativne, kot je ofenziva in zasedba Libanona in palestinskih ozemelj. V tem smislu imajo zato Palestinci rajši Šarona za ministrskega predsednika, saj vedo, kaj lahko pričakujejo.

Podobno pa velja tudi za mednarodno skupnost. Šaron namreč ni nikdar zavajal javnosti, v katero smer gre njegov mirovni načrt; njegov enostranski umik iz Gaze je pomenil, da bo utrdil meje judovske države tam, kjer si je zamislil on, in ne tam, kjer naj bi bile v skladu z dogovori s palestinsko vlado ali katerikolim mirovnim načrtom. Izraelci Šaronu zaupajo prav zaradi tega, ker jim zagotavlja varnost, saj Izraelcev ne zanima, kaj se dogaja s Palestinci. Zanima jih njihova varnost, ki jo je Šaron dosegel s spornim varnostnim zidom.

Ahmadinedžad upa, da bo Šaron umrl

Iranski predsednik Mahmud Ahmadinedžad je danes izrazil upanje, da bo izraelski premier Ariel Šaron kmalu umrl.

"Po božji volji so se umorjeni v (palestinskih begunskih taboriščih) Sabra in Šatila pridružili svojim prednikom in po božji voljo se jim bodo drugi (Izraelci, vpleteni v ta pokol iz leta 1982) kmalu pridružili," je dejal Ahmadinedžad v iranskem mestu Kom.

V svoji dolgi politični zgodovini je Šaron med drugim leta 1981 zasedel položaj obrambnega ministra. Na tem položaju je vodil izraelski napad na Libanon, med katerim je prišlo do krutega pokola v palestinskih begunskih taboriščih Sabra in Šatila v Bejrutu. Izraelska preiskovalna komisija je Šarona takrat spoznala za "posredno odgovornega" za pokol in mu ukazala zapustiti ministrski stolček.

Bela hiša moli za Šaronovo zdravje

Ameriški predsednik George Bush je že poslal brzojavko v Jeruzalem z željami po čimprejšnjem okrevanju izraelskega premiera. Misli in molitve Bele hiše so pri Šaronu, je dejal tiskovni predstavnik Bele hiše Scott McClellan. Dodal je še, da Busheva administracija pozorno spremlja nastali položaj. "Laura in jaz deliva zaskrbljenost Izraela zaradi zdravstvenega stanja premiera Šarona in moliva za njegovo zdravje," je zapisal Bush v brzojavki. "Premier Šaron je mož poguma in miru," je še dodal.

Željam po čimprejšnjem Šaronovem okrevanju se je pridružila tudi ameriška državna sekretarka Condoleezza Rice. "Naše misli in molitve so pri premieru Šaronu, pri njegovi družini in izraelskemu narodu. Želimo mu popolno okrevanje," je dejala Riceova.

Dobre želje tudi iz EU

Visoki predstavnik Evropske unije za skupno zunanjo in varnostno politiko Javier Solana je Arielu Šaronu zaželel čimprejšnje okrevanje, v sporočilu, ki ga je predal Šaronovemu namestniku Ehudu Olmertu, pa je Izraelu ponudil vso podporo EU "v teh težkih in dramatičnih časih", so sporočili iz Solaninega urada.

"Zelo smo zaskrbljeni zaradi zdravstvenega stanja premiera Šarona," pa je v Bruslju dejala Emma Udwin, tiskovna predstavnica evropske komisarke za zunanje odnose in evropsko sosedsko politiko Benite Ferrero-Waldner.

Benedikt XVI. ob Šaronovi bolezni moli za mir v Sveti deželi

Papež Benedikt XVI. se je danes na informacije o zaskrbljujočem zdravstvenem stanju izraelskega premiera odzval z besedami, da moli za mir v Sveti deželi. "Molimo za mir v Sveti deželi in da bi jim Bog dal trajen mir," je pred novinarji izjavil papež.