Izraelsko prilaščanje palestinske zemlje

Vzhodni Jeruzalem – Izraelci ne izgubljajo časa. Potem ko je palestinski predsednik Mahmud Abas v Združenih narodih zaprosil mednarodno skupnost za priznanje palestinske države, se na zasedenem Zahodnem bregu nadaljuje širjenje nezakonitih judovskih naselbin in zasedanje vodnih virov, kar onemogoča uresničevanje »rešitve dveh držav«. Boštjan Videmšek, poročevalec

Izraelska oblast pospešeno nadaljuje rušenje palestinskih domov in nasilno izseljevanje prebivalstva v Vzhodnem Jeruzalemu. Še posebno v bližini starega dela mesta, kjer potekajo intenzivna arheološka izkopavanja, ki so po mnenju vodilnega palestinskega arheologa Nazima al Džubeha namenjena ponovnemu in skrajno pristranskemu pisanju zgodovine, preteklosti in – predvsem – prihodnosti. Prihodnosti, v kateri v Vzhodnem Jeruzalemu, »naravni« palestinski prestolnici, ni prostora za Palestince.

»Izraelski vojaki so prišli zgodaj zjutraj. Spala sem. Oblečena sem bila le v pižamo. Vdrli so v našo hišo. Vrata so razstrelili z eksplozivom. Stresla so se tla. Bilo jih je ogromno. Nisem vedela, kaj se dogaja. V hiši sem bila skupaj z dvanajstimi otroci in 80-letnim očetom. Medtem ko so nas metali iz stanovanja, so nam povedali, da so nas prišli izselit na podlagi sodne odločbe,« je v četrti Šejk Džara v bližini starega mestnega jedra pripovedovala gospa Mariam Elbani, ki je kot palestinska begunka iz Haife postala lastnica nepremičnine v času, ko so Vzhodni Jeruzalem nadzorovali Jordanci. Tudi po šestdnevni vojni leta 1967, ko je Izrael zasedel vzhodni del mesta, je bilo z njenimi papirji vse v redu, nam je povedala v domovanju njenih prijateljev, ki so pred dvema tednoma prav tako dobili nalog za izselitev. Toda spomladi 2009 je bil njen dom – podobno kot več sto hiš v Vzhodnem Jeruzalemu – razglašen za črno gradnjo. Sledil je nalog za izselitev.

Potem ko je oblast v Izraelu februarja 2009 prevzela skrajna desnica, se je odločila za dokončno prilastitev Vzhodnega Jeruzalema. Rušenje palestinskih hiš, množično izseljevanje ljudi, odpravljanje dovoljenj za bivanje, gradnja mestne železnice in zidu, ki sta zajezila velik del palestinske zemlje, in arheološka izkopavanja (še posebno v četrti Silvan, kjer gradijo Davidov park) delujejo kot uigran sistem kolonizacije. Čeprav Palestinci sestavljajo 35 odstotkov prebivalstva celotnega Jeruzalema in plačajo več kot 40 odstotkov vseh davkov, gre iz mestnega proračuna za potrebe palestinskega prebivalstva le od 6 do 10 odstotkov denarja. Pri tem večina Palestincev nima neposrednega dostopa do pitne vode, zato jo morajo – po dvojni ceni – kupovati od izraelskega državnega podjetja.

»Ko so nas vrgli iz hiše, smo zbežali k sosedom. Otroci so bili v šoku. Pred našo hišo so že stali tovornjaki, ki so pripeljali novo pohištvo. Naše so takoj zmetali ven, novo pa odnesli v hišo, kamor so se kmalu vselili judovski priseljenci. Povsod v Vzhodnem Jeruzalemu se dogaja enako. Nekaj časa smo živeli pri sosedih. Judovski priseljenci so nam ves čas grozili. Potem smo zunaj postavili šotor. Živeli smo v grozljivih razmerah. Otrokom so takoj padle ocene v šoli. Nekateri so zboleli. Šotor so nam šestnajstkrat podrli in šestnajstkrat smo ga postavili nazaj. Nobene prave pomoči nismo dobili. Nekoč so k nam prišli iz Združenih narodov in nam dali paket hrane. Takoj smo jo odnesli nazaj. Ne rabimo miloščine, ampak trajno rešitev,« je nadaljevala gospa Mariam Elbani, ki se je po šestih mesecih bivanja na prostem preselila k znancem na drugem koncu mesta. Tudi tam nima miru pred agresivnimi in oboroženimi judovskimi priseljenci, ki jih – podobno kot na Zahodnem bregu – izraelska oblast uporablja za »umazane naloge«.

»Odvetniki ne moremo doseči ničesar. Izrael je nad zakonom. Mednarodno pravo zanj ne velja. A za razmere v Vzhodnem Jeruzalemu je bolj kot Izrael kriva mednarodna skupnost, ki tretji krog okupacije palestinskih ozemelj (po letih 1948 in 1967) dopušča brez resnejših pripomb. Odhajam na sodišče, zagovarjam zakone, borim se po najboljših močeh, a opravljam Sizifov posel. Izraelska skrajna desnica je utišala vrhovno sodišče, ki je bilo najbolj poštena izraelska institucija. Zdaj ni nikogar, ki bi nas lahko zaščitil. Okupacija se zato lahko nemoteno nadaljuje. Izraelski sistem je popoln. Do leta 2020 bo Vzhodni Jeruzalem večinsko judovsko mesto, Palestinci pa bomo končali v rezervatih,« je za Delo povedal odvetnik Hasan Džabarin.