Japonski Auschwitz

Japonske oblasti so v ponedeljek začele izkopavati zgodovinske skrivnosti, ki se verjetno skrivajo pod zdravstveno šolo v Tokiu. Šola je bila med dolgotrajno zasedbo azijskih držav domnevno povezana z zloglasno enoto 731, pristojno za preizkuse biološkega orožja na vojnih ujetnikih.

Objavljeno
22. februar 2011 21.19
Zorana Baković, Peking
Zorana Baković, Peking
Peking – Čeprav vlada nikoli ni uradno priznala teh vojnih zločinov, bi zdaj morda lahko našli neizpodbitne dokaze. »Ne vemo, ali nam bo uspelo kar koli najti,« je previdno izjavil Kazuhiko Kavauči, predstavnik ministrstva za zdravje. »Toda tudi če bomo kaj našli, morda ne bo povezano z 'enoto 731'.«

Japonska vlada je tu prvič dovolila izkopavati po tem, ko je nekdanja medicinska sestra Tojo Iši povedala, da so tik pred kapitulacijo cesarstva 15. avgusta 1945 njej in njenim sodelavkam v službi ukazali, naj pokopljejo več trupel, kosti in posameznih delov telesa. Cesarska vojska je namreč hotela skriti dokaze o zločinih, preden bi ameriška vojska vkorakala v Tokio.

Tojo Iši je stara 88 let in že leta 2006 se je odločila, da bo povedala vse o dogodkih izpred šestdesetih let. Njeno zgodbo so slišali tudi na ministrstvu za zdravje, zato je vlada hitro odobrila izkopavanje. Vendar je bilo treba na začetek preiskave počakati več kot štiri leta, ker so morali najprej izseliti stanovalce na tem območju v četrti Šindžuku.

Blizu nekdanje medicinske šole so leta 1989 že odkrili množično grobišče z nekaj deset ljudmi, o katerih so domnevali, da so med vojno na njih morda izvajali poskuse, vendar so nato ugotovili, da niso bili povezani z »enoto 731«.

Izkopavanje v Tokiu najbolj zanima Kitajce. Sedež »enote 731« je bil namreč v mestu Harbin na severu Kitajske in včasih so jo imenovali »azijski Auschwitz«. Tu so pod vodstvom psihopatskega generala Išija Široja izvajali poskuse na kitajskih zapornikih in državljanih. Ta del Kitajske je pripadal japonski marionetni državi Mandžukuo, zato ni nihče omejeval gnusnega mučenja. Preživeli se spominjajo, da so cele četrti načrtno okužili s kolero ali tifusom, nato pa so na bolnikih preizkušali zdravila. Na živih ljudeh, ki so jih pred tem okužili z vraničnim prisadom ali bubonsko kugo, so izvajali vivisekcije, seveda brez anestezije. Vsaj 3000 zapornikov, večinoma Kitajcev, je umrlo že med poskusi, 250.000 ljudi pa zaradi posledic posegov.

Več sto Kitajcev, ki so sami preživeli takšno nasilje ali pa so sorodniki žrtev »enote 731«, je že večkrat pozvalo japonsko vlado, naj se jim opraviči in izplača denarno odškodnino za prestalo trpljenje, vendar tega nikdar ni zares storila. Zločini so ostali skriti, domnevno tudi zato, ker je Japonska po kapitulaciji dopustila, da so si Američani ogledali rezultate poskusov, poveljnike enote pa so nato na skrivaj pomilostili.

Eden od članov japonske skupine Jošio Šinozuka se je odločil, da bo povedal vse, kar ve, že konec devetdesetih let. Pripovedoval je o tem, da so izvajali najstrašnejše avtopsije na živih ljudeh, amputirali dele telesa in preučevali odzive na različne bakterijske strupe. Nihče ni nikoli pojasnil, zakaj je Šinozuka še vedno nekaznovan, in nikoli niso do konca raziskali zgodovine »enote 731«. Resnica se tokrat morda skriva pod zemeljsko površino.