Je Assange na veleposlaništvu krojil ameriške predsedniške volitve?

Medtem ko Julian Assange v britanskem zaporu čaka na odločitev, ali ga bodo izročili ZDA, kjer mu grozi dosmrtna zaporna kazen, so se v javnosti pojavili dokumenti, v katerih je razkrito, kaj je počel v času azila na ekvadorskem veleposlaništvu v Londonu. Televizijska hiša se je dokopala do poročil, ki jih je za ekvadorsko vlado pripravilo špansko varnostno podjetje UC Global, zadolženo za nadzor veleposlaništva.

Skrivnostna srečanja na stranišču

V dokumentih je navedeno, da se je Assange v času ameriških predsedniških volitev leta 2016 tudi po več ur sestajal z ruskimi državljani, pomembnimi uradniki z ruske televizije RT in znanimi hekerji, med katerimi sta bila Nemca Andrew Müller-Maguhn in Bernd Fix. V tem obdobju je imel menda dvakrat več obiskov kot ponavadi, da bi se izognil videokameram, pa se je z nekaterimi gosti srečeval kar na ženskem stranišču.



Po poročanju CNN je Assange s tem posredno odigral vlogo pri »spodkopavanju ameriških volitev«. Sestanki so domnevno bili le nekaj dni prej, preden so na Wikileaksu objavili zaupne dokumente o ameriški demokratski stranki. Podobno je v poročilu zapisal posebni preiskovalec Robert Mueller; po njegovih besedah je precejšnja verjetnost, da so ruski hekerji Assangeu priskrbeli gradivo o demokratski stranki, ki ga je nato objavil na spletnem portalu.



Videokamere so v tem času ujele tudi varnostnika, ki se je sestal z maskiranim človekom, in ta mu je izročil paket. Varnostne službe so o tem opozorile ekvadorsko vlado, vendar ta ni storila ničesar.

Privilegiji posebnega gosta

V dokumentih je razkrito, kako je Assange kar z veleposlaništva objavljal zaupne dokumente. Uporabljal je najsodobnejšo računalniško opremo in naprave za blokiranje zvočnih in video signalov. Ekvadorci so mu omogočili tudi posebne bivalne razmere. Imel je seznam ljudi, ki so lahko kadarkoli vstopili v veleposlaništvo; ni jim bilo treba pokazati osebnih dokumentov, varnostniki pa jih niso smeli pregledati. Političnemu aktivistu je bilo menda celo dovoljeno, da je nekatere obiskovalce izbrisal s seznama gostov.

Ekvador je domnevno najel kar tri varnostne službe za nadzorovanje Assangea, vendar se je tudi to pokazalo za težavno. Med Assangeem in varnostniki so večkrat izbruhnili pretepi; v znak protesta je zidove premazal s fekalijami.

V dokumentih je navedeno, da je med bivanjem neposredno komuniciral z visokimi uradniki v ekvadorski vladi, med drugimi z zunanjim ministrom Ricardom Patiñom, svoje zveze pa je znal spretno uporabiti v grožnjah proti tamkajšnjim zaposlenim. Sprl se je tudi z veleposlanikom Juanom Falconíjem. Decembra 2013 mu je ta poslal pismo, v katerem je zapisal, da »ni ti dovoljeno dajati ukazov, ki nasprotujejo mojim«.

Zaščita pred politično gonjo

Julian Assange je dobil politični azil na ekvadorskem veleposlaništvu v Londonu junija 2012, da bi se izognil izročitvi Švedski zaradi spolne zlorabe. Azil je odobril tedanji predsednik Ekvadorja Rafael Correa, ki je povedal, da hoče zaščititi slavnega novinarja in politika pred politično gonjo. Zdajšnji predsednik Ekvadorja Lenín Moreno je preklical azil, ker da je Assange prekršil dogovor o »nevmešavanju v notranje zadeve drugih držav«.

Trenutno je v britanskem zaporu zaradi kršenja določila o pogojnem izpustu, njegovo izročitev zahtevajo tudi ZDA, ki mu hočejo soditi zaradi vdora v računalnike ameriške vlade in vohunstva. Če bi bil obsojen po vseh 18 točkah obtožnice, bi lahko dobil dosmrtno kazen.