Tiskane izdaje
Beograd − Po poletnem premoru se je pred beograjskim posebnim sodiščem v ponedeljek znova začelo sojenje tamkajšnjemu kralju podzemlja Sretenu Jociću, znanemu tudi kot Joca Amsterdam, osumljenemu, da je organiziral kriminalno skupino, ki je 23. oktobra 2008 izvedla atentat na urednika hrvaškega tednika Nacional Iva Pukanića in njegovega sodelavca Nika Franjića. Na beograjskem sodišču zaradi suma vpletenosti v likvidacijo sodijo še Željku Milovanoviću in Milenku Kuzmanoviću.
Kot piše hrvaški Jutarnji list, je Joca Amsterdam včerajšnjo obravnavo znova spremenil v šov in poskušal osmešiti eno od prič. »Svojih pet minut« je namreč dočakal, ko je preko videopovezave dobil priložnost, da zasliši Renata Pačelata iz Centra za forenzična vprašanja, preiskave in izvedensko znanje Ivan Vučetić, ki je podal svoje mnenje o eksplozivni napravi, zaradi katere sta umrla Pukanić in Franjić.
Sodnik Vladimir Vučinić je Jociću sicer prepovedal zastaviti vrsto vprašanj, med drugim na primer, če je Pačelat z eksplozivom ravnal tudi v času vojne na Hrvaškem; če ve, kje Hrvaška proizvaja TNT in ali je bilo mogoče eksplozivno napravo detonirati iz stavbe Nacionala. Ko mu priča ni znala odgovoriti na neko vprašanje je na primer dejal: »No tako, to je strokovnjak − zakaj smo ga sploh poklicali«.
Hrvaški Urad za boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu (Uskok) je sicer prepričan, da je atentat na Pukanića, naročil ravno Jocić, in sicer zato, da bi s tem prekinili njegovo poročanje o organiziranemu kriminalu. Za atentat je menda izplačal 1,5 milijona evrov.
Atentat, ki je pretresel Hrvaško, in njegov epilog
Pukanić in Franjić sta umrla v eksploziji, ki je v središču Zagreba, v neposredni bližini stavbe tednika Nacional, odjeknila 23. oktobra 2008 nekaj po 18. uri.
Na dogodek sta se nemudoma odzvala tedanji hrvaški predsednik Stipe Mesić, ki je dejal, da je sklical sestanek sveta za varnost, kjer bodo sodelovali tudi predstavniki parlamentarnih strank, in takratni premier Ivo Sanader, ki je na novinarski konferenci atentat najostreje obsodil, ob tem pa zagotovil, da na primeru delajo najboljši strokovnjaki iz vrst policije in posebnih enot. »Ne bomo pustili, da Hrvaška postane Bejrut,« je dejal Sanader.
Hrvaška policija se je nemudoma lotila preiskave, ki so jo poimenovali Balkan Expres, in se kmalu dokopala do pomembnih informacij. Tako so že naslednji dan ugotovili, da je bil eksploziv podtaknjen v ukradenem motorju, parkiranem ob Pukanićevem avtomobilu. Že v začetku novembra so sledile prve ovadbe in aretacije, in sicer je policija ovadila Roberta in Luko Matanića, Amirja Mafalanija in Slobodana Đurovića; pojavljati pa so se začela tudi namigovanja, da je v Pukanićev umor vpleten beograjski kralj podzemlja Sreten Jocić.
Konec maja 2009 je srbska policija v Beogradu prijela Milenka Kuzmanovića in na začetku julija še Željka Milovanovića Gavra; kljub tiralici pa je na begu ostal še zadnji osumljenec Bojan Gudurić, ki se je dan pred začetkom »sojenja stoletja« v Zagrebu predal oblastem v Banja Luki.
Sojenje, ki so ga mediji poimenovali »sojenje stoletja«, se je nato začelo 3. februarja 2010, Zagreb pa menda tolikšne pozornosti medijev in prisotnosti policije na sojenju še ni doživel. Na zatožno klop so sedli Robert in Luka Matanić, Mafalani, Milovanović, Gudurić in Đurović, ki jih je obtožnica Uskoka bremenila, da so v sodelovanju z mednarodno zločinsko organizacijo, ki jo vodi Sreten Jocić, z eksplozivni napravo ubili Pukanića in Franjića. Vsi obtoženci so se izrekli za nedolžne.
Zagrebško sodišče je novembra lani spoznalo za krive. Na 40-letno zaporno kazen je tako obsodilo Milovanovića, 33 let je dobil Robert Matanić, 30 Gudurić, 16 Luka Matanić in Mafalani, 15 pa Đurović. V obrazložitvi je sodišče zapisalo, da je Robert Matanić na pobudo Slobodana Đurovića organiziral skupino, ki je zakrivila umor iz koristoljubja. R. Matanića so spoznali za krivega organizacije umora, L. Matanića in Mafalanija sodelovanja pri umoru, Milovanovića in Gudurića pa je sodišče spoznalo za kriva izvršitve umora. Milovanović je po razsodbi sodišča kriv, ker je aktiviral eksploziv, ki je bil nameščen na skuterju ob Pukanićevem avtomobilu, medtem ko je Gudurić z ostrostrelsko puško čakal v pripravljenosti, da dejanje izvrši do konca, če Pukanić v eksploziji ne bi umrl.
Sojenje beograjski trojici se nadaljuje
Dvajsetega aprila 2010 se je v Beogradu začelo sojenje t. i. beograjski trojici − Željku Milovanoviću, Milenku Kuzmanoviću in Sretenu Jociću, ki jih obtožnica ravno tako bremeni vpletenosti v Pukanićev umor. Sojenje v Beogradu še ni končano, poteka pa precej bolj slikovito kot tisto v Zagrebu, predvsem zaradi Jocića, ki je proces spremenil v pravi šov. Najprej se je pogajal za to, da bi mu dodelili status zaščitene priče, nato se je glasno bahal, da se Hrvatov ne boji, zatem pa je v primer vpletel hrvaškega notranjega ministra Tomislava Karamarka. Sojenje je primerjal celo s procesom proti četniškemu vodji Draži Mihajloviću leta 1945, medijem pa novo kost vrgel potem, ko je umor Pukanića in Franjića povezal s Hypo Alpe Adria Bank.
