Tiskane izdaje
Neuspeh izpolnitve demokratičnega mandata, ki je bil podan na referendumu pred tremi leti, bi po mnenju Borisa Johnsona privedel do »katastrofalne izgube zaupanja v naš politični sistem«.
Premier je v izrazito samozavestnem nastopu potrdil, da so izstopni pogoji, kot jih določa novembra lani sklenjeni ločitveni sporazum z EU, »nesprejemljivi tako za ta parlament kot za to državo«, in izrazil upanje, da bo sedemindvajseterica spremenila svoja dosedanja stališča o dogovoru, ki ga je britanski parlament trikrat zavrnil.
EU je že večkrat zavrnila možnost novih pogajanj in poseganja v vsebino spornega ločitvenega dogovora.
Johnson je pred poslanci ponovil, da si iz EU konec oktobra želi izstopiti na urejen način. »Ne sprejemam argumenta, da nov dogovor ni mogoč,« je poudaril in vztrajal, da za Združeno kraljestvo ne bo sprejemljiva nobena rešitev, ki vzbuja dvome o britanski demokraciji oziroma gospodarski neodvisnosti.
Irsko vprašanje in pravice državljanov
Pri tem je posebej izpostavil sporno irsko varovalo, namen katerega je preprečiti nastanek fizične meje med Irsko in Severno Irsko. Zanj, je vztrajal, obstajajo različne alternative, in se zavzel zato, da se vprašanje irske meje rešuje v sklopu trgovinskih pogajanj med Združenim kraljestvom in EU.
Pred Johnsonovim prvim nastopom v parlamentu se je prvič sestal tudi njegov vladni kabinet. FOTO: Reuters
Eden prvih zakonov, ki jih bo nova britanska vlada pod Johnsonovim vodstvom poslala v parlament, bo zagotovil enostransko zaščito pravic evropskih državljanov, ki živijo in delajo v Združenem kraljestvu, tudi v primeru brexita brez dogovora.
Vlada bo po navedbah Sky News s posebnim zakonom zaščitila pravice 3,2 milijona ljudi iz drugih držav EU, med njimi kakih 5000 Slovencev, tako da bodo ti lahko tudi po izstopu Združenega kraljestva iz EU nemoteno živeli na Otoku.
To obljubo je sicer dala že prejšnja vlada pod vodstvom Therese May, a zakona, s katerim bi jo dejansko uresničila, ni poslala v parlamentarno proceduro.
