To ambicijo je navedel tudi kot razlog, zakaj država v pogajanjih z Evropsko unijo o prihodnjih odnosih, v zameno za prostotrgovinski dogovor, po vzoru tistega, ki ga ima EU sklenjenega s Kanado, ne bo privolila v kakršno koli obliko regulatorne usklajenosti.
Britanska vlada je svoje prioritete in omejitve temeljiteje obrazložila tudi v ministrski izjavi, v kateri je zapisala, da mora kakršen koli dogovor spoštovati suverenost obeh strani in avtonomnost njunih zakonskih sistemov. »Tudi zato ne more vključevati kakršne koli regulatorne usklajenosti, kakršne koli jurisdikcije sodišča EU nad britanskimi zakoni ali kakršne koli nadnacionalne oblike nadzora na katerem koli področju, vključno s področjem meja in priseljevanja,« je poudarila.
Brez zniževanja standardov
Johnson je v svojem govoru zagotovil, da Združeno kraljestvo ne namerava zniževati okoljskih, socialnih oziroma drugih standardov ter izvajati kakršnega koli dumpinga v svojih trgovinskih odnosih z EU. Po njegovih besedah država že zdaj na številnih področjih – posebej je izpostavil porodniški dopust, višino minimalne plače, vprašanje zaščite živali in področje zelene politike – ohranja višje standarde, kot jih od svojih članic zahteva EU.
Tako kot Združeno kraljestvo od EU ne bo zahtevalo, da sledi britanskim pravilom, denimo prepovedi uporabe plastike za enkratno uporabo, Johnson hkrati ne pričakuje, da bo EU na pogajanja o prihodnjih odnosih prišla z zahtevo, da mora nekdanja članica v zameno za trgovinski dogovor upoštevati vsa pravila Unije.
Johnson v govoru niti enkrat ni omenil besede brexit, s čimer je želel nakazati, da je bil petkov izstop Združenega kraljestva iz EU sklepno dejanje in da prihajajoča druga faza pogajanj z EU nima nobene neposredne povezave s prvo.