Johnsonovo spogledovanje s parlamentarno večino

Današnje izredno zasedanje britanskega parlamenta, na katerem bodo poslanci odločali o usodi novega dogovora o brexitu, ki sta ga v četrtek sklenili Evropska unija in britanska vlada, bo zaokrožilo teden dni, v katerem sta London in Bruselj pokazala, da imata, ko gre zares, še vedno veliko strateške in politične modrosti.

Sklenitev novega dogovora v tako kratkem času, kakor je to uspelo evropskim in britanskim pogajalcem, ne bi bila mogoča, če na obeh straneh Rokavskega preliva za to ne bi bilo politične volje in če pri iskanju kompromisa ne bi žrtvovali rdečih črt, s katerimi sta obe strani v zadnjih treh letih poskusili zavarovati svoje interese.

Irsko varovalo, najbolj sporen del novembra lani sklenjenega in pozneje v britanskem parlamentu trikrat zavrnjenega ločitvenega sporazuma, je bilo uradno žrtvovano med srečanjem britanskega premiera Borisa Johnsona z irskim kolegom Leom Varadkarjem prejšnji četrtek v Liverpoolu, neuradno pa najverjetneje že prej. Čeprav je EU dolgo vztrajala pri varovalu, katerega namen je bil preprečiti nastanek fizične meje med Irsko in Severno Irsko, je bilo jasno, da s tem tvega razplet, ki si ga najmanj želi: britanski izstop brez dogovora.

Na štiri oči

Triurni sestanek, po katerem sta voditelja potrdila, da je britanski izstop z dogovorom mogoč do roka, ki si ga je postavila Johnsonova vlada, je sam po sebi ravno tako bil pomemben odmik od ustaljene prakse. Irska vlada je od britanske uveljavitve 50. člena lizbonske pogodbe nasprotovala dvostranskim pogovorom z Londonom in vztrajala, da morajo kakršnikoli pogovori potekati v okviru pogajanj z EU. Varadkarjeva odločitev, da bo z Johnsonom na štiri oči vendarle poskusil najti pot iz slepe ulice brexita, se je pokazala za pravilno.



Kompromis, ki je nastal na podlagi njunega srečanja in sedmih dni intenzivnih pogajanj med predstavniki EU in britansko vlado, temelji na ločitvenem sporazumu,­ a odpravlja večino njegovih spornih točk. O varovalu ni več ne duha ne sluha. Vzpostavitev mehke carinske meje na zelenem otoku, ki jo je kot rešitev predlagala Johnsonova vlada, bo zamenjal režim, v katerem bo Severna Irska legalno zunaj evropske carinske unije, praktično pa še vedno podvržena evropskim pravilom. Najpomembneje je, da bo lahko izstopila iz režima. Z upoštevanjem principa soglasja je po mnenju pravnih strokovnjakov pogajalcem uspelo ohraniti integriteto velikonočnega sporazuma, s katerim je bil leta 1998 uradno kodificiran mir na Severnem Irskem.

Kakšna je alternativa?

Če je na liniji Bruselj–London–Dublin ta teden prevladal razum, to ne pomeni, da je podoben razplet mogoče pričakovati tudi v Westminstru. Veliko britanskih poslancev novemu dogovoru ne nasprotuje zaradi skrbi, da bo ta ogrozil gospodarsko rast, ampak zaradi navadnega oportunizma. Nasprotniki brexita, ki na trenutke delujejo bolj ekstremni od največjih evroskeptikov, še vedno verjamejo, da lahko izsilijo še en odlog ter celo še en referendum in z njim efektivno razveljavijo izid tistega izpred treh let. Ni izključeno, da imajo prav.



Parlamentarno razpravo bodo poganjala čustva, a tisto, kar ohranja možnost potrditve dogovora, kljub temu da Johnsonova vlada nima večine v spodnjem domu parlamenta, je nevarnost, da bi bila njegova zavrnitev podlaga za neurejeni britanski izstop. Da ta možnost še obstaja, je za Delo potrdil Andrew Duff, nekdanji predsednik evropskih federalistov in eden od redkih britanskih liberalcev, ki ravno zaradi tega podpirajo sklenjen kompromis. »Poslanci so zaslepljeni, če verjamejo, da jim bo EU ponudila boljši dogovor od tistega, v katerega je privolila,« je prepričan.



Boris Johnson bo poskusil prikazati današnje glasovanje kot izbiro med dogovorom, ki ga je prinesel iz Bruslja, in brexitom brez dogovora. Pri tem se bo zanašal tudi na pomoč evropskih kolegov, med njimi francoskega predsednika Emmanuela Macrona, ki je včeraj namignil, da EU ob morebitni zavrnitvi dogovora ne bo podprla še enega odloga brexita.