Berlin – Bivši nemški zunanji minister Joschka Fischer je po lanskih volitvah izginil iz javnega življenja. V nemški politiki nima več nikakršne vloge, medijih ga skorajda ne omenjajo, na začetku leta pa se je šušljalo o njegovi »selitvi« na eno od univerz onkraj Atlantika. Konec tedna so v uglednem Princetonu uradno potrdili, da bo Fischer v prihodnjem študijskem letu pri njih gostujoči profesor.
Na njihovi Woodrow Wilson School, ki se ukvarja predvsem z mednarodnimi zadevami, bo edinstveni nemški politik leto dni študentom predaval o krizni diplomaciji in čezatlantskih odnosih. »Sodelavci fakultete in drugi na univerzi se veselimo, da bo Joschka Fischer med nami,« je izjavila dekanja Anne-Marie Slaughter. Bivšega nemškega zunanjega ministra je označila za enega od arhitektov evropske diplomacije, »ki združuje živahen in vedno radoveden um z velikimi izkušnjami«.
Fischer sam odločitve za odhod na ameriško univerzo še ni pojasnjeval, so pa iz Princetona sporočili, da je vesel in navdušen nad prihodnjimi nalogami, projekti s področja čezatlantskega sodelovanja in globalne politike. S tega področja je lani tudi objavil knjigo (Vrnitev zgodovine, svet po 11. septembru in prenova Zahoda); odkar je njegova stranka v opoziciji, pa piše eseje, (denimo o iranski jedrski krizi), a ti doslej niso kaj prida odmevali.
Zanimivo je, da Fischer nikoli sploh ni študiral in da ni končal niti srednje šole. Predčasno je odšel z gimnazije v Stuttgartu in se preživljal kot prodajalec igrač, konec šestdesetih let je bil v Frankfurtu aktivist v skrajnih levičarskih skupinah (na ulicah se je spopadal s policisti), navduševal se je nad marksistično teorijo, med drugim je delal v Oplu in pozneje, do začetka osemdesetih let, tudi kot taksist. Nato se je začel njegov strmi politični vzpon, na vrhu kariere pa je bil sedem let zunanji minister.
Zeleni, stranka, v kateri je bil legenda in ikono, pričakujejo, da se bo odrekel poslanskemu mandatu v Bundestagu. Fischer se je lani jeseni, ko je postalo jasno, da rdeče-zelena koalicija ne more ostati na oblasti, odpovedal vsem položajem v stranki. Izjavil je, da je oblast zamenjal za svobodo in da svobode nikoli več ne bo zamenjal za oblast. V medijih se je po volitvah o priljubljenem Joschku pisalo predvsem zaradi njegovega petega zakona – poročil se je s tridesetletno filmsko producentko iranskega rodu Minu Barati.
Iz torkove tiskane izdaje Dela.