Tiskane izdaje
Boris Tadić in Ivo Josipović sta poudarila, da so odnosi med Srbijo in Hrvaško preveč pomembni tako za obe drživa kot za njuna naroda in za celotno regijo, da bi jih lahko postavile pod vprašaj nepremišljene izjave. K temu je Tadić še dodal, da sta z Josipovićem vložila veliko truda, da bi odnose med državama dvignila na najvišjo raven, in da je treba nadaljevati v tej smeri. Predsednika sta tudi ponovila, da se bosta državi medsebojno podpirali pri približevanju Evropski uniji, odprtih vprašanj pa ne bosta reševali s pogojevanjem evropskih povezav. Na koncu sta poudarila, da bosta spodbudila svoji vladi, naj pospešita reševanje odprtih vprašanj, kakor so begunci in njihovi premoženjsko pravni problemi, pogrešane osebe, meje, nasledstvo in pravice manjšin.
Predsednika sta s srečanji in izjavami v zadnjem letu in pol pomembno prispevala k izboljšanju odnosov med državama, ki so se poslabšali, ko je Hrvaška priznala neodvisnost Kosova, kar je znova sprožilo oster besedni spopad med vodilnimi politiki Hrvaške in Srbije. Novi list zgodovine med Zagrebom in Beogradom je prvi obrnil Tadić, ki se je opravičil za zločin nad Vukovarjem. Kljub temu srečanje Tadića in Josipovića v Vukovarju ni rešilo problema srbskih beguncev in pogrešanih ter medsebojnih tožb za genocid, ki obremenjujejo srbsko-hrvaške odnose.
K otoplitvi odnosov so prispevala tudi srečanja premierov Slovenije in Hrvaške, Boruta Pahorja in Jadranke Kosor, ter srbskega predsednika. Ustanovili so personalno trilateralo z namenom okrepiti vsestransko sodelovanje med državami in učinkovito reševati vsa vprašanja, ki so v skupnem interesu. Prvo srečanje je bilo na Ptuju, drugo pa 1. aprila letos v Smederevu. Ni pa šlo brez zapletov, kajti kamen spotike je bil hrvaški veteran Tihomir Purda, dokler se srbsko tožilstvo za vojne zločine ni odločilo, da bo odstopilo od kazenskega pregona. Šlo je za srbske obtožnice, ki jih je nova oblast podedovala od nekdanjega režima in so bile relikt preteklosti.
Med Tadićem in srbskim zunanjim ministrom Vukom Jeremićem na eni ter Kosorjevo na drugi strani so znova padle ostre besede, ker je predsednica hrvaške vlade prejšnji teden med obiskom v Prištini podprla samostojno Kosovo. Josipović je podprl izjavo Kosorjeve o hrvaški podpori ozemeljski celovitosti Kosova in dodal, da si Hrvaška želi čim boljših odnosov s sosedi.
Zaplet zaradi premierkinih izjav
Kosorjeva je med obiskom na Kosovu poudarila, da sta Hrvaška in Kosovo utrdila prijateljstvo v boju proti tiranu Slobodanu Miloševiću in velikosrbskim težnjam ter da Hrvaška podpira ozemeljsko celovitost Kosova. Na njene izjave se je Tadić odzval z izjavo, da partnerstva Hrvatov in kosovskih Albancev ni mogoče graditi v škodo tretjega naroda, v tem primeru srbskega. Po njegovem mnenju je poskušala Kosorjeva z razpihovanjem starih sovraštev pridobiti finančne koristi za Hrvaško. Premierka je v odzivu poudarila, da nekateri še 20 let po osamosvojitvi Hrvaške niso dojeli, da hrvaški premieri ne bodo nikoli več hodili v Beograd spraševat za nasvet ali prosili za dovoljenje, da bi karkoli storili, ali pa dobili prepoved za svoja dejanja. Zaradi poslabšanja odnosov med državama se Tadić ni odzval vabilu Josipovića, naj se udeleži koncerta beograjske filharmonije v Dubrovniku.
Po prihodu v Srbijo je Josipović najprej obiskal vas Kukujevci, kjer so Srbi v devetdestih letih etnično čistili tamkajšnje hrvaško prebivalstvo, za kar na haaškem sodišču sodijo prvaku srbskih radikalcev Vojislavu Šešlju. Nato je obiskal Šid, kjer je poudaril, da so vzponi in padci v odnosih med Srbijo in Hrvaško povsem normalni. Kot je še dejal, zločinov iz preteklosti ne smemo pozabiti, vendar v ta namen obstajajo sodišča, naloga politike pa je, da gradi mostove prijateljstva.
» Mirno se izrecite za Hrvate «
Hrvate na območju vzhodnega Srema je pozval, naj se na popisu brez zadržkov izrečejo za Hrvate, da bi ohranili svojo narodno identiteto, pri čemer naj bodo ponosni na svojo narodnost in hkrati lojalni državljani Srbije. V tem kontekstu je predsednik vojvodinske vlade Bojan Pajtić poudaril, da danes v Vojvodini ne bi nikogar smelo biti strah, da se opredeli kot Hrvat, Madžar, Romun ali Slovak, ker ne pripada večinskemu narodu in cerkvi in ne govori jezika večine.
