Jovanka Broz: Skrb ljudi mi greje srce in dušo

Beograd – Nekdanja jugoslovanska prva dama Jovanka Broz, ki boleha za kožnim rakom, je beograjskemu centru za nujno pomoč dala dovoljenje, da obvešča javnost o njenem zdravstvenem stanju. Zaradi dolgotrajnega zapuščinskega postopka je jezna na državo in sodišče.

Jovanka Broz je pri zavesti in psihično stabilna, vendar še ni zunaj smrtne nevarnosti. V bolnišnico so jo pripeljali v močno zanemarjenem stanju in z zelo slabo krvno sliko, s težavami pri uriniranju, preležaninami in z rano neznanega izvora na prsnem košu. Prve preiskave in testi so nakazali začetek sepse, kasneje pa se je pokazalo, da ima tudi kožnega raka, za kar pa ni zdravila.

Ko ji je direktor beograjskega centra za nujno pomoč Zlatibor Lončar povedal, koliko ljudi skrbi za njeno zdravje, je Titova vdova izjavila: »Čutim veliko zadovoljstvo, ker me podpira toliko ljudi, ker jih zanima, kako sem. Njihova skrb mi greje srce in dušo.«

Prijatelj vdove jugoslovanskega voditelja Milan Šarić je povedal, da je Jovanka, ki se je do zadnjega upirala hospitalizaciji, odšla v bolnišnico zelo razočarana zaradi zapuščinskega postopka in številnih krivic, ki so jo doletele po Titovi smrti, ko so njeno premoženje nacionalizirali. Jovanka je namreč več let životarila v hišnem priporu, srbska vlada je šele leta 2006 začela skrbeti za obnovo njene hiše v beograjskem naselju Dedinje, leta 2009 pa je po 29 letih čakanja znova dobila osebno izkaznico in potni list.

Pravda brez konca

Jovanka in drugi Titovi nasledniki so lahko upravičeno ogorčeni s sodnim postopkom delitve Titovega premoženja, kajti zapuščinski postopek, ki traja že tri desetletja, se uvršča med prvih deset najdaljših pravd v srbskem pravosodju. Če se v tem času v postopek ne bi vmešavala politika, bi bil že zdavnaj končan, so prepričani odvetniki Titovih dedičev. Po mnenju Gorana Petronijevića, odvetnika Titovega vnuka Joške Broza, tiči glavni vzrok za zavlačevanje v dejstvu, da je večina Titovega premoženja pokradena oziroma da bi država rada zadržala večino tega premoženja.

Po njegovem se scenarij ne bo izšel, ker imata tako Tito kot Jovanka dediče. Glede na kalvarijo, ki jo je preživela, še meni Petronijević, bi bilo pravično, da dobi nasledstvo po svojem možu in ga razdeli naslednikom. Sklenil je z besedami, da so vsi tisti, ki so čakali, da se Jovanki kaj zgodi in da ne bo mogla pričati, ravnali moralno nesprejemljivo in grobo prekršili zakone.

Po odprtju Titovega sefa v Narodni banki Srbije (NBS) so dragocenosti še vedno v njem, in ne v depozitu sodišča, ki nad najdenimi predmeti nima nobenega nadzora. Ker država že 34 let plačuje NBS za vsak dan ležarino, se je začelo v javnosti sušljati, da si bo strošek povrnila na račun Titove zapuščine. Dediči se bodo ob morebitni takšni odločitvi države nemudoma obrnili na evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu, so sporočili njihovi odvetniki.

Strah pred pogoltno državo

Zapuščinska razprava se je začela leta 1983 na zahtevo sina Žarka, ki je že umrl. Po šestih letih je sodišče sprejelo odločitev o delitvi premoženja, ki ji je Jovanka nasprotovala. Začel se je nov proces, da bi ugotovili, kaj pripada dedičem in kaj državi. Posebna komisija bi morala poskrbeti za seznam najdenih premičnin, a sodni izvedenec še ni končal dela. Odvetnica Violeta Kočić Miraček, ki zastopa Titovega sina Mišo in vnukinjo Zlatico, je pesimistična in ne verjame, da bo Jovankina bolezen pospešila pravdo. Boji se tudi, da bo država skušala zadržati vse dragocenosti, ki so jih našli v Titovem sefu v NBS.