New York - Novinarko New York Timesa Judith Miller so po treh mesecih v četrtek izpustili iz zapora, potem ko se je odločila pričati pred veliko poroto, ki preiskuje okoliščine izdaje identitete nekdanje tajne agentke CIA Valerie Plame. Kot je pojasnila Millerjeva, ji je njen vir informacij dal dovoljenje, da lahko priča. Millerjeva v četrtek vira ni oznanila javnosti, po ameriških medijih pa kroži domneva, da gre za Lewisa Libbyja, šefa kabineta podpredsednika ZDA Dicka Cheneyja.
Začelo se je julija 2003
Komentator televizije CNN Robert Novak je v časopisnem članku julija 2003 razkril identiteto tajne agentke Plameove. Njen mož Joseph Wilson trdi, da je šlo za maščevanje Bele hiše zaradi njegovega članka v New York Timesu, v katerem je opisal svojo pot v Niger, kamor je še po nalogu CIA. Tam ni našel dokazov za trditve predsednika Georgea Busha, da je Irak tam kupoval uranovo rudo. Wilsonov članek je bil objavljen v času mrzličnega, a neuspešnega iskanja orožja za množično uničevanje v Iraku, ki so ga ameriške oblasti navajale kot glavni razlog za napad.
Izdaja identitete tajnega agenta je kaznivo dejanje in CIA je zato jeseni leta 2003 dosegla uvedbo preiskave pravosodnega ministrstva. Neodvisni tožilec Patrick Fitzgerald iz Chicaga je zasliševal vpletene, vključno z Bushem. Bush je sprva trdil, da bodo tisti, ki so izdali identiteto, kaznovani, vendar je Bela hiša spremenila stališče, ko je julija letos postalo jasno, da je bil eden od novinarskih virov glavni politični strateg Bele hiše Karl Rove.
Uradno stališče Bele hiše se od takrat naprej glasi, da je z ukrepi potrebno počakati do konca preiskave. Rove se je med drugim o Plameovi pogovarjal z novinarjem revije Time Matthewom Cooperjem, ki je julija pričal pred veliko poroto. Millerjeva se je takrat odločila, da gre raje v zapor zaradi neupoštevanja naloga sodišča, kot da bi razkrila svoj vir informacij.
Tudi Millerjeva ni brez masla na glavi
Millerjeva, ki o Plameovi nikoli ni nič napisala, je trdila, da je njen vir ni ustrezno razrešil zaveze zaupnosti, čeprav je tožilec Fitzgerald trdil, da ve, za koga gre. Zdaj naj bi takšno razrešnico Millerjeva od svojega vira dobila, zato bo že v petek pričala. Iz zapora v Aleksandriji pri Washingtonu bi jo sicer izpustili najkasneje 28. oktobra.
Dobitnica Pulitzerjeve nagrade Judith Miller je od leta 2002 naprej ustvarjala številne zgodbe o iraškem orožju za množično uničevanje, kar je Bushevi administraciji pomagalo prepričati ameriško javnost v nujnost vojne proti Iraku. Ko orožja niso našli, se je časopis opravičil ameriški javnosti, Millerjevo pa so za nekaj časa "dali na hladno". Po izbruhu afere Plame se ji je časopis spet odločno postavil v bran.