Tiskane izdaje
Govor je bil zaznamovan predvsem s pričakovanji nove vloge Unije v času geopolitičnih pretresov, nemirnega sosedstva, unilateralizma Donalda Trumpa. V Junckerjevem štabu so poskušali govor zasnovati ne kot politično dediščino, temveč kot načrt dela do konca mandata in vizijo za prihodnost.
Pred poslanci je predstavil nekaj pobud, ki so že nekaj časa v obtoku, a z njegovim nastopom so odzivi na izzive dobili konkretnejšo obliko.
Konkretizirali so predlog o ustanovitvi evropske mejne in obalne straže z dodatnimi 10.000 pripadniki do leta 2020. Predlagajo pospešitev vračanja migrantov, ki v Evropi ne izpolnjujejo pogojev za zaščito. Pravila vračanja naj bi bila jasna in usklajena med članicami.
Druga stran odzivanja na migracijski izziv so večje evropske naložbe v afriške države. Predlagal je novo zavezništvo za vzdržne naložbe in službe med Evropo in Afriko. Tako naj bi v Afriki ustvarili deset milijonov služb v zgolj petih letih.
V okviru zagotavljanja večje varnosti predlaga rešitve, s katerimi bi teroristične vsebine v eni uri odstranili s spleta. Tudi pristojnosti evropskega tožilstva bi se razširili na čezmejni terorizem.
Bolj strateško Juncker vidi EU, ki ne bo le globalni plačnik (global payer), temveč tudi globalni akter (global player). »Prišel je čas za evropsko suverenost. Čas je, da vzamemo usodo v svoje roke,« je prepričan Juncker. Med drugim bodo do konca »dan in noč« pripravljali evropske obrambne strukture.
Tudi evro bi po njegovem mnenju morali okrepiti kot mednarodno valuto. Absurdno se mu zdi, »da države EU plačujejo v dolarjih za uvoz energije in evropska letala«. Že do konca leta naj bi pripravili pobude za okrepitev mednarodne vloge evra.
Eden od Junckerjevih predlogov je, da v delih odločanja o zunanjepolitičnih vprašanjih ne bi bili več omejeni z zahtevanim soglasjem vseh članic. Tako bi lahko s kvalificirano večino odločali o vprašanjih človekovih pravic ali civilnih misijah. S tem bi se ognili temu, da, denimo, ena država članica ustavi podaljšanje embarga na prodajo orožja Belorusiji.
Odločno se je postavil za spoštovanje načela pravne države, zaskrbljen je nad razmerami v posameznih državah. »Člen sedem moramo uporabiti zmeraj, ko je ogrožena vladavin prava, » je povedal.
Evropska komisija tudi predlaga odpravo premikanja časa že za prihodnje leto.
Junckerjeva komisija kot komisija zadnjih priložnosti
Govori o stanju v EU, uvedeni leta 2009, dobivajo večjo težo le počasi. Kot naslednik Joséja Manuela Barrosa je imel Juncker leta 2014 govor pred glasovanjem evropskega parlamenta o izvolitvi njegovega komisarskega kolegija.
Tedaj je je razglasil svojo evropsko komisijo za »komisijo zadnjih priložnosti: bodisi bomo uspeli zbližati evropske državljane in EU bodisi nam bo pri tem spodletelo. Bodisi bomo uspeli Evropo oblikovati v politično celoto, ki se spopada z velikimi problemi in manjše prepušča drugim, bodisi nam bo pri tem spodletelo.«
V prvem pravem govoru o stanju v EU septembra leta 2015 je ugotavljal, da Unija ni v dobrem stanju. »V tej Uniji ni dovolj Evrope in v tej Uniji ni dovolj unije,« je povedal. To je je bil že čas, ko je Evropo razklalo odzivanje na begunsko krizo.
Leto pozneje je po odločitvi Britancev za odhod iz EU sporočil, da »spoštujemo in hkrati obžalujemo britansko odločitev, vendar obstoj EU ni ogrožen. Tedaj smo v Delu poročali: »Kot politik z bogatimi izkušnjami z EU je ugotavljal, da še nikoli ni videl manj skupnih temeljev med članicami, toliko različnih prednostnih cilj institucij, tako oslabljenih vlad v primežu populizma ... V njegovih očeh je prihodnjih dvanajst mesecev odločilnih za ponovno združevanje Unije.«
Lani je v govoru predstavil svojo vizijo s konkretnimi institucionalnimi predlogi »Čas je, da se premaknemo od premisleka k dejanjem, od razprav k odločitvam,« je povedal ob predstavitvi svojega, tako imenovanega šestega scenarija za prihodnost EU predsednik evropske komisije Jean-Claude Juncker. Kljub pričakovanjem, da bosta Francija in Nemčija pospešili prizadevanja za reformo EU, opaznejših premikov še ni bilo.
