Tiskane izdaje
Truplo senatorja Kennedyja so včeraj iz Hyannis Porta prepeljali v Boston. Tam bo do jutri ležal v predsedniški knjižnici svojega starejšega brata, leta 1963 ubitega predsednika Johna F. Kennedyja. Edward Kennedy bo na arlingtonskem pokopališču pokopan blizu svojih bratov Johna in Roberta Kennedyja, ki so ga ubili med predsedniško kampanjo leta 1968.
Čeprav pričakovana, pa je smrt Edwarda Kennedyja precej odmevala med ameriškimi politiki in navadnimi ljudmi, saj je večina, tudi republikancev, navkljub njegovi liberalni usmeritvi priznavala njegova prizadevanja za male ljudi in njim namenjeno zakonodajo. Spoštovan je bil tudi pri političnih nasprotnikih, saj je v skoraj polstoletni karieri senatorja iz Massachusettsa znal sklepati kompromise tudi z najbolj zagrizenimi južnjaškimi konservativci. To sta v svojih izjavah potrdila tudi njegova dolgoletna senatorska kolega, republikanca iz Arizone in Utaha John McCain in Orrin Hatch. Izjavila sta, da se bosta vedno spominjala Kennedyjeve poštenosti, kolegialnosti, zmožnosti in pripravljenosti presegati strankarske delitve. Nekdanji predsednik ZDA George Bush starejši je ob smrti Edwarda Kennedyja izjavil, da je vedno spoštoval njegovo neomajnost pri služenju javnosti, čeprav se nista strinjala o številnih vprašanjih. Njegov sin George W. Bush, ki se je od predsedniške funkcije poslovil januarja letos, je bil s Kennedyjem celo sopodpisnik zakona o izboljšavah ameriškega šolskega sistema. Kennedy je sicer pozneje Busha večkrat kritiziral, ker je programu namenil premalo denarja.
A zagotovo ga bo najbolj pogrešal liberalni del demokratske stranke in tudi predsednik Barack Obama. Edward Kennedy je bil odločen borec za uveljavitev splošnega zdravstvenega zavarovanja za vse Američane. In umrl je ravno v času, ko bi ga Obama najbolj potreboval v zelo ostrih in morda celo usodnih razpravah, ki zdaj potekajo pred odločilnimi dnevi za potrditev zdravstvene reforme v senatu.
»V zadnjih petih desetletjih so dejansko vsi zakoni, ki so pomenili napredek na področju državljanskih pravic, zdravstva in gospodarske blaginje Američanov nosili njegovo ime ali so bili sad njegovih prizadevanj. Cenil sem njegovo zaupanje in izjemno podporo med mojo predsedniško kandidaturo. Celo ko je bíl pogumni boj z zahrbtno boleznijo, so mi prišle prav njegove spodbude in modrost,« je rekel Obama. Kennedyjeva smrt je močno prizadela podpredsednika Joea Bidna, saj sta kar 36 let sedela skupaj v senatnih klopeh. S solzami v očeh je izjavil, da je za seboj pustil veliko praznino v srcih milijonov Američanov.
Vodja demokratov v senatu Harry Reid iz Nevade pa je obljubil, da bo kongres podvojil prizadevanja za sprejetje zdravstvene reforme, ki je bila za Kennedyja eden najpomembnejših življenjskih ciljev. »Mogočno rjovenje liberalnega leva je morda utihnilo, a njegove sanje ne bodo nikoli umrle,« je dejal Reid. Edwarda Kennedyja so radi imenovali »liberalni lev«, ker je znal ognjevito zagovarjati svoje politične zamisli.
O tem, da so Kennedyja spoštovali tudi drugod, pričajo odzivi iz tujine. Britanski premier Gordon Brown ga je opisal kot »senatorja senatorjev«, čigar politična zapuščina si zasluži svetovno spoštovanje. Zlasti zato, ker je verjel, da si vsak otrok zasluži priložnost za uresničitev svojih sanj. Podobno spoštljive besede o njegovem političnem delovanju so izrekali tudi drugi svetovni voditelji, denimo Angela Merkel ali Nicolas Sarkozy. Njegova smrt je odmevala tudi na Irskem, saj se je kot potomec irskih priseljencev v ZDA med svojo politično kariero aktivno zavzemal za mirovni sporazum na Severnem Irskem. Edward Kennedy je od samega začetka nasprotoval vojni proti Iraku in je bil več let skoraj edini pomemben ameriški politik, ki je to nasprotovanje tudi nenehno javno izražal.
Iz današnje tiskane izdaje Dela
