Južna Koreja: revolucija v srcu, otroška puška v roki

Seul − Ena od nalog južnokorejske tajne službe je brisanje internetnih sporočil, ki podpirajo Severno Korejo. Izraziti naklonjenost režimu v Pjongjangu velja na južni strani polotoka za nemoralno dejanje, kadar pa kdo poziva k obrambi komunističnega alter ega z ekonomloncem, predelanim v bombo, je to nič več in nič manj kakor veleizdaja.

Še huje je, kadar k obrambi Severne Koreje poziva član južnokorejskega parlamenta. Li Seok Kija iz levo usmerjene Združene napredne stranke so obtožili »ideološkega zavajanja in poveličevanja Severne Koreje«. Li je član državnega zakonodajnega organa in se lahko sklicuje na imuniteto, dokler večina poslancev ne izglasuje njegove aretacije, zato je bila v sredo njegova usoda odvisna od izida glasovanja.

Največja opozicijska stranka, Demokratska stranka, je posvarila pred pojavom makartizma v Južni Koreji in tako namignila na ameriškega senatorja McCarthyja, ki je v petdesetih letih prejšnjega stoletja preganjal komuniste po ZDA. Vendar so kljub temu tudi njeni člani podprli Lijevo aretacijo, zanjo je glasovalo 258 poslancev in samo 14 jih ni podprlo odločitve, ki jo je Li označil za »srednjeveški lov na čarovnice«. Takoj po glasovanju so agenti državne obveščevalne službe (NIS) odpeljali 51-letnega poslanca v pripor policijske postaje v Suvonu, kjer je okrožno sodišče v četrtek pregledalo njegov dosje in se začelo odločati, ali naj Li postane prvi član parlamenta, ki mu bodo po koncu vojaške diktature sodili za veleizdajo.

Kaj je Li pravzaprav zagrešil? NIS ga obtožuje, da je vodil skrivno skupino Revolucionarna organizacija, ki je menda vzdrževala stike s Severno Korejo in pripravila načrte za uničenje infrastrukture v Južni Koreji, če bi se začela nova korejska vojna. Napadali bi predvsem komunikacijsko omrežje, železnice in naftne rafinerije. Vojna je neizogibna, so trdili pripadniki Revolucionarne organizacije, in ko se bodo začeli vojaški spopadi, je treba biti pripravljen na revolucijo proti »Ameriki kot najmočnejšemu svetovnemu imperialistu« in na »združitev domovine« brez vmešavanja drugih. Največji dokaz o veleizdaji je NIS zbrala na dveh skrivnih sestankih, na katerih se je maja sestalo približno 130 članov Združene napredne stranke, »nekateri med njimi so bili pijani, s sabo so imeli tudi svoje majhne otroke«.

Zarota

Li je, trdijo agenti, med sestankom opozoril navzoče, da so na internetu na voljo navodila za predelavo ekonomlonca v bombo, kakršno so uporabili pri napadu na bostonske maratonce. Eden od njegovih sodelavcev (tudi njega so aretirali) je predlagal, naj predelajo otroške puške v orožje in kupijo zračne puške (s katerimi bi streljali neznano kam) ter s strokovno dobro izvedenimi hekerskimi napadi onesposobijo vojaške radarje. Li Džung Hi, predsednica Združene napredne stranke, ki ima v parlamentu šest poslancev, je pripomnila, da so vse izjave iztrgane iz konteksta in da so se s pozivi k sabotažam šalili, zato so se navzoči na omenjenih sestankih odzvali s smehom.

Toda očitno je že omemba komunistične zarote v Južni Koreji dovolj strašljiva, da se zahtevi službe NIS po odvzemu imunitete Li Seok Kiju niso drznili nasprotovati niti poslanci, ki se jim zaplet zdi samo še ena manipulacija tajne službe. Ta namreč poskuša odvrniti pozornost javnosti od nedavnih obtožb o tem, da se je neposredno vmešavala v lanske predsedniške volitve in tako poskušala zagotoviti zmago stranke Saenuri in sedanje predsednice Park Geun Hje. Nekdanjega vodjo službe NIS Von Sei Huna so julija aretirali, ker ga je neko gradbeno podjetje podkupovalo z denarjem, zlatom in drugimi darili.

Von je namreč pomagal podjetju zmagati na javnem razpisu za gradnjo elektrarne in verige samopostrežnih trgovin. A še preden so ga obtožili korupcije, so proti njemu sprožili preiskavo zaradi internetne kampanje, ki jo je organiziral pred predsedniškimi volitvami in s katero je odkrito diskreditiral kandidata Demokratske stranke. Opozicija sicer meni, da takšno nezakonito delovanje vodje tajne službe precej bolj ogroža južnokorejsko demokracijo kakor skrivni sestanki Lijevih »revolucionarjev«, a je veliko njenih poslancev kljub temu glasovalo za aretacijo kolega z levičarskimi idejami. Zdaj vsi člani parlamenta zahtevajo, da je treba »pravično in podrobno« preiskati Lijevo delovanje, ki je menda škodilo državni varnosti, in Vonove kršitve volilnega zakona.

Li Seok Ki še ni izgubil sedeža v parlamentu, vendar bo tudi za to poskrbela vladajoča stranka, ki je napovedala čimprejšnje glasovanje. »Li je sovražnik Južne Koreje,« je izjavil Kim Džin Tae, predstavnik stranke Saenuri. Tudi pravosodni minister Hvang Kjo An odločno zatrjuje, da je Lijeva skupina s svojim programom nameravala »revolucionirati južnokorejsko družbo v skladu s smernicami ideologije džuče [opiranja na lastne moči]«. In čeprav takšnih obtožb vsi ne jemljejo resno, je malokdo pripravljen odkrito braniti nekdanjega študentskega aktivista, ki je bil pred enajstimi leti obsojen zaradi sodelovanja z nezakonito levičarsko politično organizacijo.

Kljub »resni nevarnosti«, ki grozi zaradi »revolucioniranja« po severnokorejskem receptu, se število internetnih sporočil podpore Pjongjangu, ki jih NIS vsak dan izbriše, pravzaprav zmanjšuje. Od leta 2010 do maja letos so jih izbrisali 178.381, vendar je takšnih sporočil čedalje manj, zato so jih v prvih petih mesecih letos odstranili manj kot šest tisoč. Ni mogoče preveriti, ali se podporniki Severne Koreje selijo na družabna omrežja in jih tajna služba zato ne more odkriti na navadnih forumih. Ali pa so morda razočarani nad severnokorejskim voditeljem Kim Džong Unom, odkar se je ta spoprijateljil z ameriškim košarkarjem Dennisom Rodmanom in tako izdal temeljna načela revolucije.