Južnjak na sever le s posebnim izpitom

Rim - Italijanskemu premieru Silviu Berlusconiju zadnje dni ne delajo sivih las samo mediji, ki pišejo o njegovim zasebnih škandalih, ampak tudi politični zavezniki. Najbolj dejavna sta padanska Severna liga, ki postavlja za jug velikokrat nesprejemljive zahteve, in nova, tako imenovana »južna zveza«, ki sicer izhaja iz Berlusconijeve vladajoče stranke, vendar hoče na svoje, v svojo »južnjaško« stranko, češ da nerazvitemu jugu v Rimu nihče noče zares prisluhniti, tudi v sedanjih zakonskih dekretih je jug odrinjen.

Ostra, neevropska in protiitalijanska se je pred dnevi zdela zahteva pokrajinskega sveta v Vicenzi v deželi Veneto, da ravnatelj šole ne more biti nekdo, ki ni od tam doma. Šole ne more voditi nekdo, ki je prišel z juga, ne pozna razmer in se v razvitem okolju dežele Veneto ne znajde, velikokrat tudi ne razume govorice ljudi okrog sebe, so ta mesec ugotavljali v pokrajinskem svetu. Pri tem so predlagatelji z desnice hitro našli podpornike na opozicijski levosredinski strani. Veneti so skratka stopili skupaj proti južnjakom. Marsikateremu opazovalcu se je to zdelo grozno in nezaslišano, ampak sklep je ostal zapisan. Da se ozračje ne bi ohladilo, je potem voditelj Severne lige Umberto Bossi zahteval, naj Italija pripelje domov svojih več kot tri tisoč vojakov iz Afganistana, najbolje pa, če se tako odloči tudi z vojaki v Libanonu in na Kosovu. Vlada je sicer hitro res zagotovila Američanom, da to ni vladni sklep (pa čeprav sta ga izrekla dva člana vlade), Bossi pa je ponovil, da je mislil resno in da bi res veljalo razmisliti o odpoklicu vojakov, ki umirajo na tujem, pri neumnem izvažanju demokracije, poleg tega pa v kriznih časih vse to zelo veliko stane.

Še preden se je poleglo zaradi Afganistana, je v parlamentarni dvorani še enkrat počilo. Ko bi morali izglasovati šolsko reformo, je Severna liga postavila zahtevo, ki je pretresla vse, celo predlagatelje pokrajinskega odloka o ravnateljih v Vicenzi. Vsakdo, ki hoče poučevati kot profesor na italijanski šoli, mora opraviti strokovni izpit, na katerem bo odgovarjal na vprašanja o zgodovini, lokalnem dialektu in tradiciji kraja, v katerem se hoče prijaviti za profesorja.

Popolnoma jasno je, so v parlamentu opozorili poročevalci, predlagatelji pa tega niso zanikali, da zahteva velja v Padaniji, izpit pa naj bi opravljali profesorji z juga, ki bi radi delali na severu. V zadnjih letih je na sever prišlo 700 tisoč intelektualcev iz južnih dežela, nehali pa so hoditi navadni delavci, kakor je bilo v navadi v letih gospodarskega buma, ko so delavci z juga postavili na noge tedaj še revni sever.
Predlagateljem je jasno, da profesorji z juga izpita iz lokalnega narečja ne morejo opraviti, ker se jezikov, kakor so jih govorili, preden je televizija Rai vpeljala enotni italijanski jezik, ne morejo nikjer naučiti. V domačih okoljih pa ljudje še vedno govorijo dialekte.

Pod pritiskom zaveznikov so včeraj Padanci nekoliko popustili in se vsaj načelno strinjali, da ne bo obvezen izpit iz lombardščine ali venetskega dialekta, ostaneta pa izpita iz zgodovine in lokalnih šeg in navad. Brez tega pač ne bo poučeval severnjaških otrok noben južnjaški profesor.

Padanci oporekajo profesorjem z juga, da so njihove diplome morda kupljene, saj prihajajo iz mafijskih dežela. Predsednik parlamenta Gianfranco Fini svari zaveznika Bossija, da so njegove zahteva v nasprotju z ustavo.

Iz četrtkove tiskane izdaje Dela