Kaj bi rad svet od Bosne 
in kaj bi Bosna rada od sveta

Sarajevo – Lajčak je tako povedal vse, kar je bilo treba, a tudi to, da mu zaradi teh ugotovitev ne bi bilo treba priti v Bosno, iz katere se je kot vodja urada visokega predstavnika (OHR) umaknil pred koncem mandata, potem ko je s svojimi odločitvami resno zaostril politične razmere v državi, nasledil pa ga je Valentin Inzko. Edina omembe vredna poteza slovaškega diplomata v EU je izjava, da je Bruselj pripravil strategijo za BiH.

S strategijo nameravamo okrepiti položaj predstavnika EU v BiH in pokazati, da ima EU na voljo instrumente, s katerimi lahko postane vodilni politični dejavnik in partner domačih institucij, medtem ko si država prizadeva postati članica evropske skupnosti, je povedal Lajčak, kakor da ti instrumenti doslej niso bili na voljo. EU lahko uporabi tudi represivne ukrepe, je poudaril Lajčak, vendar je imel tudi sam na voljo represivne ukrepe, ko je bil še visoki predstavnik in posebni predstavnik EU v Sarajevu, a mu jih EU ni dovolila uporabiti. Predsednik Republike srbske in vladajoče stranke SNSD Milorad Dodik, ki ima gotovo prav, ko trdi, da oblasti ni mogoče sestaviti zaradi politikov iz Federacije, je takoj odgovoril, da metode »korenčka in palice« na tem območju ni več mogoče uporabiti. Vendar sta prav »korenček in palica« ustavila vojno in vzpostavila vsaj toliko oblasti, kolikor je je danes v BiH.

Neenotni in neučinkoviti

Mednarodna skupnost je v zadnjih letih s svojo neenotnostjo in zapoznelimi odzivi tako opogumila politične voditelje v BiH, da se nič več ne bojijo sankcij. Prav nasprotno, Dodik je, čeprav sta ga urad OHR in svet za uveljavljanje miru opozorila, naj ne sprejme zakona o katastru RS, poskrbel za to, da so ga izglasovali v ljudski skupščini RS. Urad OHR je pred tem zakon začasno razveljavil, dokler ne bo ustavno sodišče BiH razsodilo, ali je skladen z ustavo. Na Inzkovo izjavo, da zakon ne more veljati, dokler ne bo o njem odločalo sodišče, je Dodik v značilnem slogu odgovoril, da lahko visoki predstavnik objavi odločitev na Marsu. Ni znano, ali je Lajčak opomnil Dodika, če ne zaradi drugega, vsaj zato, ker ni upošteval pravil kulturnega dialoga, in z namenom da bi Dodik in Inzko lahko ohranila primerne odnose.

Med Lajčakovim obiskom je z drugim letalom in iz druge smeri v Sarajevo priletel tudi James Steinberg, namestnik ameriške državne sekretarke Hillary Clinton, v državo pa je tako kakor Lajčak prišel zato, da bi pomagal politikom hitreje sestaviti oblast. Dodika je medtem v Banjaluki obiskal pomočnik namestnika ameriške državne sekretarke Thomas Countryman. Steinberg je po pogovorih z voditelji štirih najpomembnejših političnih strank, SDA, SDP BiH, HDZ BiH in HDZ 1990, povedal, da bodo ZDA še naprej odločno pomagale državljanom vzpostavljati močno BiH. Po njegovem mnenju se delo ne bo končalo, ko bodo sestavili oblast, ampak bodo takrat šele začeli uresničevati postavjene cilje – članstvo države v Natu in EU. Dodik je bil med pogovorom s Countrymanom bolj umirjen in je izjavil, da je RS pripravljena uveljaviti odločitev sodišča v Strasbourgu v primeru tožbe Sejdić-Finci in tako preprečiti razveljavitev sporazuma o stabilizaciji in pridružitvi EU.

Interes državljanov 
pred nacionalnim

V BiH prav te dni razpravljajo o tem, kaj bi bilo za državo koristneje: ali naj dosledno brani pravni institut zaščite nacionalnih interesov, ki so ga doslej uporabljali predvsem za to, da so preprečevali delovanje oblasti, ali naj uvede pravni institut zaščite interesov državljanov. Javni poziv 148 intelektualcev in akademikov iz države in diaspore k obnovitvi enotne, večetnične, funkcionalne, razvite in evropske države enakopravnih državljanov in enakopravnih narodov demokratične BiH vsebuje tudi odgovor na to vprašanje: prvi pravni institut ne odpravlja drugega. Forum prebivalcev Tuzle, katerega člani so civilno opredeljeni intelektualci, je bil še odločnejši. Vsem političnim strankam je predstavili predlog ustave države, iz katerega je izločil vsa diskriminacijska določila in kategorijo »drugi«, poleg treh konstitutivnih narodov pa uvedel kategoriji »narodne manjšine« in »narodno neopredeljenih državljanov«.