Tiskane izdaje
Berlin – Nemške volitve odmevajo tudi zunaj državnih meja. Številni Evropejci se bodo v prihodnjih dneh spraševali, kakšna bo prihodnja evropska politika gospodarske sile. Če bo hotela Nemčija ostati na vrhu, bo morala pohiteti z reševanjem domačih vprašanj: od energetike do ukrepov proti staranju prebivalstva.
V nemški predvolilni kampanji so bili še posebej opazni iztegnjeni sredinci, patriotske ogrlice, nekdanje zavzemanje za spolnost med otroki in odraslimi, vegetarijanski dnevi in cestnine. Nova vlada pa se bo morala takoj po sestavi spoprijeti z veliko globljimi problemi, med njimi morda najprej s težavnim položajem v energetiki, saj Nemci plačujejo eno najvišjih cen elektrike v Evropi. Ta je predvsem zaradi subvencij za obnovljive vire po letu 2000 narasla za kar 85 odstotkov, dodatek zanje pa naj bi se tudi v prihodnjem letu dvignil za petino. Nemška industrija že bije plat zvona in nekatera podjetja že razmišljajo, da bi nove obrate odpirala v tujini – že v ZDA je energija tudi za polovico cenejša. »Pričakujemo, da bo prihodnja vlada v prvih stotih dneh predlagala zanesljive reforme,« so pri Zvezi nemške industrije BDI tik pred volitvami zahtevali odločno ukrepanje, med njimi »strateško rezervo« fosilnih energetskih virov ter konec zagotovljene cene za obnovljive vire.
Če ne bodo znanstveniki hitro odkrili revolucionarne rešitve za hranjenje sončne in vetrne energije, bo Nemčija, ki se po fukušimski nesreči postopoma odpoveduje jedrski, potrebovala tudi gigantske nove elektrovode, tem pa lokalno prebivalstvo pogosto nasprotuje. Celo Bavarska, ki kanclerkinim krščanskim demokratom daje sestrsko krščanskosocialno stranko, si ne bi rada kvarila lepote svojih alpskih in drugih pokrajin, zato bodo morali rešitve iskati tudi v spremembah načel za spodbujanje obnovljivih virov, ki jih je sprejela že socialdemokratsko-zelena vlada kanclerja Gerharda Schröderja.
Korenite strateške rešitve bo Nemčija potrebovala tudi zato, ker se njeno prebivalstvo hitro stara. Nekatere pomembne ukrepe so že sprejeli, saj se bodo do leta 2029 Nemci redno upokojevali pri 67 letih, a je po volitvah kljub temu pričakovati prilagajanja. Po eni strani naj bi tistim, ki bi še radi delali, to olajšali, drugim, ki se bodo zaradi zdravstvenih in drugih razlogov upokojevali bolj zgodaj, pa omogočili nekaj več prihodkov. Socialdemokrati morda ne bodo mogli prepričati, naj se najnižje pokojnine dvignejo na 850 evrov, a je tudi Angela Merkel v zadnjih predvolilnih tednih poudarjala socialni čut svoje stranke. Poleg tega evropski partnerji od Nemcev prav tako pričakujejo več potrošnje, zaradi česar lahko pridobijo tudi nemški upokojenci.
Če bodo konservativci v bundestagu lahko uveljavili svoje, bodo morda še posebej pridobili upokojeni matere in očetje, saj tako CDU kot CSU zagovarjata še večje prilagajanje pokojnin glede na število otrok. Takšno nagrajevanje tistih, ki so vzgajali otroke in zato tudi veliko žrtvovali, pa ne bo zadostovalo za demografske spremembe. Izkušnje iz nekaterih drugih visoko razvitih držav namreč kažejo, da brez odlično organiziranega otroškega varstva, ki ga zagovarjajo levosredinske stranke, ne gre, po možnosti tako za tiste matere in očete, ki delajo, kot tudi za druge, ki »le« skrbijo za svoje otroke. Dober zgled za Nemce je že sosednja Francija, ki se lahko pohvali z večjo nataliteto, pa čeprav bo morala Nemčija obračunati tudi s prevelikimi pričakovanji na račun »idealnih« mater. Verjetno pa tudi to ne bo zadostovalo za ohranitev sedanje blaginje in kvalitete življenja ostarelih brez priseljevanja. Nemčija že vabi k sebi tudi izobraženo in kvalificirano tujo delovno silo. Če že mora premajhno pripravljenost na širjenje družin nadomeščati s priseljenci, bi zaradi slabih izkušenj med prvim gospodarskim čudežem zdaj rada pridobila ljudi, ki se bodo lažje prilagodili življenju v visoko razviti državi.
Vsi omenjeni ukrepi pa predvidevajo, da bo Nemčija ohranila sedanjo gospodarsko rast in bodo zato tudi javni proračuni dovolj natrpani z denarjem. Še več, dosedanji finančni minister Wolfgang Schäuble je predvideval, da bo leta 2015 lahko začel odplačevati tudi državni dolg, ki z več kot osemdesetimi odstotki bruto domačega proizvoda nikakor ni zanemarljiv, pa čeprav mu evrska reševanja morda ne bodo dodala še težjega bremena. Ker se zavedajo, kako eksploziven lahko ob višanjih obresti ali nižanju gospodarske rasti postane tudi dolg evropske gospodarske velesile, unija CDU/CSU v tokratni predvolilni kampanji ni obljubljala večjih nižanj davkov, poudarjali so le, da jih ne bodo višali. Predstavniki srednjih in malih podjetij bi radi videli vsaj poenostavitev zdaj zapletenega izračunavanja davkov, in ekonomisti politikom priporočajo, naj jih poslušajo, konec koncev »Mittelstand« enako ali še bolj kot velika podjetja skrbi za zaposlovanje in tehnološko odličnost. Res pa so preprostejše davke obljubljali že v številnih nemških predvolilnih kampanjah, a se jim doslej obljub še ni posrečilo uresničiti. Tudi tokrat na desni strani političnega odra pri tem ne morejo računati na pomoč leve strani, tako socialdemokrati kot zeleni so v predvolilni kampanji zahtevali višje davke za bogate.
