Tiskane izdaje
Naskok na Kismajo, ki ga je že več tednov napovedovalo bombardiranje z neba in morja, se je začel v petek, islamisti pa so kljub sprva srditemu odporu že v noči na soboto priznali premoč precej bolje oboroženemu nasprotniku in se »taktično« umaknili iz mesta. Kljub temu so kenijski vojaki in pripadniki zavezniške somalske milice v pristanišče vstopili šele včeraj, potem ko so se prepričali, da razglašeni umik upornikov ni zgolj skrbno pripravljena past.
Islamisti na udaru
Nobenega dvoma ni, da je izguba Kismaja hud udarec za Al Šabab, ki je s tem ostal brez ključne oskrbovalne poti in pomembnega vira zaslužka. Nadzor nad tamkajšnjim pristaniščem je islamistični milici namreč omogočal uvoz orožja in zagotavljal prihodke od nezakonite trgovine z ogljem, izdatno pa je služila tudi z davki na uvoz blaga. Poleg tega se s tem nadaljuje serija porazov proti vladnim silam, ki so islamiste ob izdatni podpori enot Amisoma avgusta lani prisilile v umik iz Mogadiša, nato pa še iz številnih drugih delov države. Pri tem ne gre zanemariti tihe pomoči ZDA, ki so Al Šabab (še posebej po tem, ko je ta februarja letos razglasil združitev moči z Al Kaido) uvrstile med glavne tarče svojega globalnega obračuna s terorizmom.
Po umiku iz Kismaja se bodo skrajneži bržkone zatekli h gverilskim akcijam v mestu, kakor so to naredili v Mogadišu in ostalih izgubljenih mestih, ki jih je v zadnjih mesecih stresla serija samomorilskih napadov, eksplozij nastavljenih bomb in atentatov. Obenem bodo po mnenju analitikov skušali znova strniti vrste na ozemlju, ki ga še vedno nadzorujejo. Pri tem ne gre pozabiti na izkušnje etiopskega vojaškega posredovanja, ki je pred šestimi leti sicer strmoglavilo vladavino Zveze islamskih sodišč, a je obenem omogočilo vzpon in krepitev še veliko bolj skrajnega Al Šababa na račun upora proti okupatorjem iz med Somalci osovražene zahodne sosede.
Nazaj v vrtinec klanovskih obračunov?
Po izjavah prebivalcev Kismaja so kenijski vojaki v ponedeljek vstopili v »mesto duhov«, meščani so jih raje kot na ulicah pričakali za trdno zaprtimi vrati in okni. Kljub temu, da so islamisti z vsiljevanjem svoje konservativne različice islama med večino Kismajčanov menda vzbudili precej odpora, sta njihovo štiriletno vladavino spremljala stabilnost in relativen mir, zdaj pa se prebivalci bojijo, da se bo mesto znova pogreznilo v vrtinec medklanovskega nasilja, kakršno pretresa Somalijo že vse od strmoglavljenja diktatorja Siada Bareja leta 1991. »Molimo, da njihov prihod ne bo prinesel kaosa in ropanja, kot se je zgodilo v drugih mestih,« je za agencijo AP dejala Kismajčanka Mohamed Haši.
Vlada v Mogadišu je zato že začela pogajanja o sestavi mestnih oblasti, ki bi presegle klanovske delitve in preprečile spopad za visoke dobičke, ki jih prinaša nadzor nad tamkajšnjim pristaniščem in letališčem. Poznavalci razmer v tem pogledu opozarjajo predvsem na milico Ras Kamboni, ki je prišla v Kismajo skupaj s Kenijci. Njeni borci namreč pripadajo vplivnemu podklanu Ogaden, ki so ga pripadniki rivalskega podklana Marehan v navezi z Al Šababom pred časom izrinili z oblasti v Kismaju, zato bi se zdaj lahko odločili, da je napočil čas za maščevanje in ponovni prevzem nadzora nad mestom.
Kenijski strah pred maščevanjem
Maščevanja pa se bojijo tudi na drugi strani meje, kjer so po padcu Kismaja zaostrili varnostne ukrepe. Odkar je kenijska vojska oktobra lani vdrla v severno sosedo, je država, kamor se je v zadnjih letih zateklo kakih 650.000 somalskih beguncev, doživela vrsto strelskih in bombnih napadov, ki so jih tamkajšnje oblasti pripisale pripadnikom oziroma simpatizerjem Al Šababa. V zadnjem tovrstnem incidentu, ki sicer ni zahteval žrtev, so napadalci v ponedeljek odvrgli ročno bombo na policijsko nadzorno točko v mestu Garissa, le dan prej so v istem mestu umorili dva policista, v Nairobiju pa so bili v bombnem napadu na cerkev ranjeni trije otroci.
