Kaj storiti z begunci na Lampedusi?

Italijanske oblasti si še naprej belijo glavo, kaj storiti s poplavo beguncev, ki so pobegnili iz nemirne Tunizije - prejšnji teden jih je namreč na italijanskem otoku Lapedusa pristalo okoli 6000.

Objavljeno
14. februar 2011 22.27
Ma. Ja., delo.si
Ma. Ja., delo.si
Rim - Zaradi nenadnega navala nelegalnih priseljencev je italijanska vlada pretekli konec tedna razglasila humanitarno krizo in Evropsko unijo zaprosila za pomoč, italijanski notranji minister Roberto Maroni pa je danes pozval k sklicu izrednega vrha EU. Najmanj 2000 beguncev so sicer že prepeljali na Sicilijo, še več kot enkrat toliko pa jih je ostalo na majhni zaplati zemlje, ki leži med Afriko in Italijo - nastanjeni so v znova odprtem centru za begunce.

V Tuniziji se trenutno mudi visoka zunanja predstavnica EU Catherine Ashton, ki je danes izrazila podporo tamkajšnji začasni vladi. Kot je poudarila, bo Unija še naprej podpirala tamkajšnje gospodarstvo, podpirala pa bo tudi civilno družbo. Toda nemška kanclerka Angela Merkel je dejala, da v Evropo ne morejo priti vsi, ki ne želijo biti v Tuniziji. »Namesto tega bi se morali pogovoriti o tem, kako bi v Tuniziji znova vzpostavili vladavino prava in kako lahko Evropa pri tem pomaga,« je dejala.

Kriza z begunci je sicer zanetila manjši spor med Tunisom in Rimom - italijanski notranji minister Maroni je namreč predlagal, da bi v Tunizijo poslali italijansko policijo, ki bi pomagala zamejiti val nelegalnih migracij. Kot je dodal član protiimigrantske Severne lige, so nemiri v Tuniziji sprožili biblično preselitev na otok Lampedusa. »Tunizijskega zunanjega ministra bom prosil za odobritev ideje, da bi val priseljencev ustavil italijanski kontingent. Tunizijski sistem se ruši,« je dejal v soboto.

Tunizijski zunanji minister se je na Maronijev predlog odzval precej ostro. Dejal je namreč, da je pri iskanju primerne rešitve pripravljen sodelovati z Italijo in ostalimi partnericami, toda ob tem »kategorično zavrnil vsakršno vmešavanje v tunizijske notranje zadeve ali kršenje tunizijske suverenosti«.

Vse od januarske jasminove revolucije v Tuniziji si tamkajšnje oblasti sicer prizadevajo umiriti razmere v državi in vzpostaviti stabilnost, toda gospodarske razmere v državi so še vedno izredno slabe. Kot poroča Al Džazira, begunci na Lampedusi večinoma pripovedujejo podobno zgodbo. »Govorili smo s približno desetimi mladimi moškimi z enako zgodbo. V Tuniziji ni dela, živeli so v veliki revščini. Nekateri so dejali, da so morali za pot plačati 1500 evrov, za kar so prodali zlatnino,« piše Al Džazira. »Pripravljeni so delati kjer koli v Evropi. Poprijeli bodo za kakršno koli delo, samo da bodo lahko denar poslali svojim družinam.« Pri tem pa obstaja velika verjetnost, da jih bodo kmalu poslali nazaj v domovino - ker so v Italijo prišli kot ekonomski migrantje, jih lahko tamkajšnje oblasti namreč pošljejo nazaj.

Proti temu se je danes sicer izrekel Svet Evrope, ki je sporočil, da Italija nelegalnih priseljencev ne bi smela izgnati, ampak bi morala zanje prevzeti odgovornost. Parlamentarna skupščina Sveta Evrope je Italijo tako pozvala, naj v reševanje nastale situacije vključi Združene narode pa tudi ostale humanitarne organizacije. »Razumeti moramo, zakaj ti ljudje zapuščajo državo in se spopasti z vzroki, vključno s kriminalnimi mrežami, ki izkoriščajo negotove razmere v Tuniziji,« je dejal predsednik skupščine Mevlut Cavusoglu. Kot je dodal, je »absolutno nujno«, da Evropa del odgovornosti za priseljence prevzame na svoja pleča. »Danes je najhujši udarec dobila Italija. Jutri bi ga lahko Malta, naslednji teden Grčija in čez leto Turčija,« je še povedal.