»Ideja o spreminjanju Združenega kraljestva v davčno oazo za EU ne bo sprejemljiva,« je v odzivu na širitev črnega seznama, ki po novem vključuje dvanajst držav in ozemlji, opozoril Markus Feber, član evropskega parlamenta in predstavnik poslanske skupine Evropske ljudske stranke za ekonomske in monetarne zadeve. »Če britanska vlada to namerava storiti, obstajajo dobre možnosti, da se bo [država] ravno tako znašla na črnem seznamu.«
Singapur na Temzi?
Feberjeve besede se nanašajo na ugibanja o tem, ali bo Združeno kraljestvo po koncu prehodnega obdobja poskušalo povečati svojo konkurenčnost napram EU in privabiti naložbe tudi z drastičnim nižanjem davkov. Predstavniki britanske vlade na čelu s premierom Borisom Johnsonom so sicer zavrnili skrbi o tem, da je njihov dolgoročen cilj vzpostaviti nekakšen »Singapur na Temzi«, toda njihova zagotovila, sodeč po besedah nemškega evroposlanca, očitno niso pomirila evropske strani.
Kajmansko otočje se je po poročanju finančnih medijev znašlo na seznamu, ker ni sprejelo ustrezne zakonodaje, s katero bi odgovorilo na skrbi evropskih uradnikov, da tam registrirane družbe, ki ne kažejo gospodarske aktivnosti na arhipelagu, služijo zgolj kot orodja za izogibanje plačila davkov v drugih jurisdikcijah.
Turčiji še leto dni
Predstavniki britanske vlade so se na odločitev EU po poročanju bruseljskega Politica odzvali z izjavo, v kateri so potegnili jasno ločnico med Združenim kraljestvom in prekomorskim ozemljem ter njunima ločenima zakonodajnima sistemoma. Kajmansko otočje so pozvali, naj kot »samoupravna in fiskalno avtonomna jurisdikcija« poskuša zgladiti nerešena vprašanja z EU.
Finančni ministri EU so na črni seznam poleg britanskega prekomorskega ozemlja uvrstili še Panamo, Palau in Sejšele, s čimer se je število držav na njem povečalo za tretjino.
Če do konca leta ne bo zagotovila ustrezne davčne transparentnosti, bi se lahko na seznamu znašla tudi Turčija, ki ji Unija očita, da ni poskrbela za avtomatično delitev davčnih podatkov z vsemi njenimi državami članicami.