Tiskane izdaje
Ukrajinske oborožene sile zožujejo obroč okoli preostalih uporniških središč na vzhodu države. Toda oblasti se ne borijo le proti vzhodnim »teroristom«, čedalje bolj jih motijo tudi njihovi nekdanji privrženci, ki se nočejo umakniti iz zasedenega središča prestolnice.
Ukrajinski predsednik Petro Porošenko se je danes pohvalil, da jim je v desetih dnevih uspelo zmanjšati območje »protiteroristične« dejavnosti za polovico. Močna središča upornikov sta ostala le še peto največje ukrajinsko mesto Doneck s skoraj milijonom prebivalcev in približno polovico manjši Lugansk. Porošenko obljublja »teroristom«, kakor upornike imenuje uradni Kijev, »neprijetno presenečenje«, če ne bodo odložili orožja in se predali, ti pa tega ne nameravajo. Samo v enem dnevu so ubili tri in ranili 27 ukrajinskih vojakov. Toda njihovi dnevi so šteti, so prepričani v Kijevu. »Zdaj že lahko napovemo, kdaj bomo očistili tudi Doneck in Lugansk. To se bo najverjetneje zgodilo v mesecu dni,« je za ukrajinsko televizijo povedal svetovalec notranjega ministra Stanislav Rečinski.
»Vojna« v prestolnici
Spopadi med provladnimi silami in uporniki na vzhodu države so doslej terjali vsaj 500 življenj. A tudi vrenje, ki se je začelo v prestolnici konec lanskega novembra, ko prejšnji predsednik Viktor Janukovič ni hotel podpisati pridružitvenega sporazuma z Evropsko unijo, se še ni umirilo. V naslednjih dneh lahko v Kijevu pride do novih spopadov med oblastmi in »majdanovci«. Novi kijevski župan in nekdanji boksarski prvak Vitalij Kličko je pred dnevi povedal, da je na osrednjem Trgu neodvisnosti, ki je s svojim ukrajinskim imenom Majdan nezaležnosti dal ime uporu, še vedno okoli tisoč aktivistov, ki nočejo zapustiti trga in okoliških poslopij.
Kličko je hotel že takoj po izvolitvi očistiti središče mesta s skoraj tremi milijoni prebivalcev, saj je zaradi »taboriščnikov« že tako prenasičen promet še vedno oviran. »Glavni namen majdana, padec diktatorja, je bil dosežen, zato je treba odstraniti barikade,« je že maja izjavil nekdanji boksar. Ko so protestniki zagrozili s tretjo revolucijo, če jih bodo podili iz kijevskega središča, je omilil stališče in izjavil, naj majdan kar sam odloči o svoji prihodnosti.
Te možnosti jim ukrajinski generalni tožilec Vitalij Jarema ne dopušča več. Pred dnevi jim je dal ultimat. Če ne bodo zapustili središča mesta »danes, jutri oziroma v bližnji prihodnosti«, je bil »specifičen« Jarema, jih bodo pregnali s silo. »Zahtevam, da takoj izpraznijo zasedene zgradbe,« je dejal, tistim, ki ga ne bodo ubogali, pa zagrozil, da bodo odgovarjali pred zakonom. Po podatkih oblasti je še vedno »zasedenih« 19 zgradb, med njimi upravne enote in hoteli, v katerih prebiva okoli 500 aktivistov. Med okupiranimi poslopji so tudi sedež ukrajinske pošte, kmetijsko ministrstvo, glasbena akademija in sedež ukrajinske zveze arhitektov.
Umori in kraje
Po besedah Jareme hočejo tisti protestniki, ki vztrajajo na »evromajdanu«, spremeniti simbol revolucije v karikaturo. »Namesto da bi branili domovino, ščitili njeno neodvisnost na vzhodu države ali delali za njen blagor, se ti prevaranti ukvarjajo z izsiljevanjem in lopovščinami,« je bil oster generalni tožilec. Pred dnevi so prišli v javnost podatki, da je iz nacionalnega muzeja za narodno zgodovino, ki je še vedno v rokah aktivistov, izginilo več kot 60 umetniških del, vrednih okoli 185.000 dolarjev.
Kijevski župan pravi, da je nasilni razgon »majdanovcev« skrajni ukrep, o katerem še ni razmišljal. Po njegovem mnenju bi se morali z njimi dogovoriti o mirnem odhodu. Direktor Kijevskega centra za politične raziskave in konfliktologijo Mihail Pogrebinski dvomi, da je miren razplet še mogoč. »To je javna demonstracija slabosti oblasti, zato je po mojem velika verjetnost, da bomo priča nasilnemu razgonu. Na majdanu so se naselili z družinami, zato jih bodo od tam lahko pregnali le s silo,« je povedal za rusko agencijo Ria novosti.
Danes je glavni tožilec v prestolnici Sergej Juldašev županu in policiji naročil, naj takoj naredita vse za odstranitev preprek in odprtje vseh prometnih poti po Kijevu in vrnitev zasedenih administrativnih poslopij. Juldašev je opozoril, da se v središču mesta povečuje število kaznivih dejanj; samo od začetka aprila se je zgodilo več kot deset ropov in štirje nasilni napadi na občane, ki so se končali s smrtjo.
Zadnji množični pretep se je na »majdanu« pripetil v noči na 7. julij, v njem pa je po tožilčevih besedah sodelovalo več kot 50 zamaskiranih in oboroženih ljudi. Zadnji žrtvi samooklicanih predstavnikov »samoobrambe« majdana sta bila na začetku julija novinarja televizije Peti kanal, ki je bila v času prejšnjega režima najostrejši opozicijski medij. Pretepli so ju, snemalcu pa povzročili težje telesne poškodbe.
