Kako bodo Bukarešto očistili potepuških psov? Z evtanazijami

Povod: brezdomni psi so do smrti pogrizli štiriletnika.

Objavljeno
04. oktober 2013 18.52
Pija Kapitanovič, Delo.si
Pija Kapitanovič, Delo.si

Predvideno je bilo, da bodo v nedeljo prebivalci Bukarešte na referendumu odločali o življenju in smrti več deset tisočih psov. Referendum so preklicali, saj je po besedah župana glavnega mesta Sorina Oprescuja, »treba zadevo čim prej vzeti v svoje roke«.

Na ulicah glavnega mesta Romunije je še vedno od 40.000 do 100.000 psov. Uradnih podatkov ni, saj označevanje lastniških živali ni zakonsko obvezno.

Psi do smrti pogrizli štiriletnika

V začetku septembra pa so domnevno ulični psi do smrti pogrizi štiriletnega dečka. Ulice Bukarešte so napolnili protestniki in pozvali k odgovornosti. Parlament je na izredni seji odločil: psi morajo umreti.

Romunski predsednik države Traian Basescu je odločitev pospremil z izjavo, da so »ljudje pomembnejši od psov.«
Na ulice so znova prišli ljudje, tokrat zaščitniki živali, ki so namesto množične evtanazije zahtevali kastracije in sterilizacije. Javnost je bila razdeljena.

Župan glavnega mesta Sorin Oprescu je zato za 6. oktober razpisal referendum, na katerem naj bi o usodi odločali meščani, a je svojo odločitev nato preklical. Kot je dejal, »mora zakon čim prej stopiti v veljavo; če ne bomo ukrepali, se ne bo nič spremenilo«.

Načrtujejo, da bodo s spoštovanjem novega zakona, ki ga je medtem že sprejelo ustavno sodišče, ulice Bukarešte »očistili« v 12 do 18 mesecih.

Oglasila se je francoska igralka Brigitte Bardot, tudi velika zagovornica pravic živali: »Izjemno sem pretresena, da se bodo maščevali nad vsemi psi, torej tudi tistimi, ki niso nič krivi in so po naravi mirni.«

Skupil jo je tudi kitajski turist

Psi so v glavnem mestu Romunije do sedaj uradno odgovorni vsaj še za dve smrti. Do smrti so pogrizli domačinko in kitajskega turista, ki je za posledicami umrl v bolnišnici. Vsak dan zaradi napadov pomoč v bolnišnicah poišče več ljudi. Samo v bolnišnici Matei Bals so v prvih osmih mesecih tega leta zaradi ugrizov obravnavali 9760 ljudi.

Trenutni zakon dovoljuje le takojšno evtanazijo bolnih psov. Novi zakon pa določa, da imajo po prihodu v zavetišča štirinajst dni časa, da jih posvojijo, nato so evtanazirani. Zagovorniki pravic živeli rešitev vidijo le v množičnih kastracijah in sterilizacijah.

»Steriliziramo enega, medtem pa se jih skoti pet,« pravi Livia Campoeru, predsednica društva za zaščito živali Vier Pfote. Od leta 2001 je društvo z lastnimi finančnimi sredstvi opravilo že čez 10.000 operacijskih posegov.

Vse od leta 1980

Problem brezdomnih psov v Romuniji sega v leto 1980, ko je takratni komunistični voditelj Nicolae Ceausescu v času gospodarskega nazadovanja ukazal rušenje večjega dela stanovanjskih sosesk v okolici mesta. »Hiše so nadomestile visoke večstanovanjske stavbe z majhnimi bivalnimi prostori. V enem stanovanju se je stiskalo več družin, selitve iz ruralnih delov v mesto pa so se še naprej nadaljevale. Prostora za živali ni bilo več,« pripoveduje Livia Campoeru.

Tudi lastniki psov so v večini primerov neodgovorni. Psov ne kastrirajo, sterilizirajo, puščajo jih brez nadzora in jih zavržejo, ko se jih naveličajo, opozarja aktivistka.

Dogajanje v Romuniji je odmevalo tudi v tujih medijih. Novico so pospremili s kritičnimi naslovi; Romunija podprla množični masaker, ipd. Britansko društvo za zaščito živali K-9 Angels je na spletu odprlo peticijo, s katero pozivajo Evropsko unijo, da prepreči »program izrebljanja.« Aktivistke iz omenjenga društva - ta je Romunijo obiskal že večkrat in je s situacijo tam dobro seznanjen - opozarjajo, da se prebivalci ukrepa evtanazije poslužujejo kar sami.

»Iz Romunije dobivamo informacije, da prebivalci po sprejetju zakona, še pogosteje kot ponavadi, pretepajo pse, jih zastrupljajo in streljajo,« pravi Pola Pospieszalska iz društva K-9 Angels. 

Da je predlagana rešitev romunskih oblasti neprimerna, se strinja tudi Sara Štuva, filozofinja, ki se ukvarja z etiko živali na Fakulteti za humanistične študije Koper.

»Skrajno neprimerno za evropsko državo 21. stoletja«

»Smrt štiriletnega dečka, ki so ga v parku raztrgali psi, potem ko ga je babica izgubila izpred oči, je enostavno grozljiv, a vendar so dogodek izrabili za ponovno gonjo proti brezdomnim psom,« pojasnjuje Štuvova in dodaja, da se Romunija s problemom ukvarja že več kot desetletje, a to počne na povsem nemoralen, brutalen in skrajno nesprejemljiv način za evropsko državo 21. stoletja.

Po njenem mnenju gre za skrajni primer biopolitike. »To pomeni, da se z močjo zakona enemu življenju poljubno dopušča, da uspeva, drugega pa se zatira, ubija in iztreblja.«

Tako je vrednost življenja psov v Romuniji postala nepomemben predmet politike. Ta po njenem mnenju ignorira vse evropske konvencije in zakone za zaščito živali. Romunska oblast se s psi ukvarja zgolj skozi njihovo izključitev. »Temu lahko enostavno rečemo genocid,« meni Štuva.

Po njenem mnenju romunska politika že vrsto let nedemokratično prezira tiste, ki jim je za pse mar. Pri tem pa krepko služijo organizacije, ki pse lovijo in jih pobijajo. »Ravno s kastracijo oziroma sterilizacijo kot z najmanjšim zlom dobrohotnega reguliranja življenja psov je možno uspešno omejiti število rojstev, ki bi drugače, ob prihodu na svet, kakor že obstoječi, živeli kruto življenje,« je prepričana Štuva.

Kastracija in sterilizacija predragi

Zagovorniki množične evtanazije menijo, da so kastracije oziroma sterilizacije velik logističen zalogaj, ki bi imel za Romunijo tudi velike finančne posledice.

»Nismo sadisti in naš cilj ni poboj psov, toda oblasti morajo spremeniti zakonodajo v skladu z evropskimi standardi in rešiti problem,« pravi Anca Porneala, soorganizatorka protestov, ki so izbruhnili po smrti dečka.

Protestniki opozarjajo, da je župan Bukarešte pred izvolitvijo obljubljal rešitev za brezdomne pse, a je zdaj nanje pozabil. Zakon je bil v proceduri sicer že leta 2011, a ga je ustavno sodišče ustavilo. Tokrat je na nesrečo zagovornikov pravic živali odločilo drugače.