Kako do stabilne vlade v Srbiji?

Po zmagi Šešljeve radikalne stranke na včerajšnjih predčasnih parlamentarnih volitvah v Srbiji, se začanja dokončno reševanje kosovskega vprašanja. Srbija zdaj potrebuje predvsem stabilno vlado.

Objavljeno
22. januar 2007 20.26
Olli Rehn
Priština/Beograd/Ljubljana/Berlin/Bruselj - Po nedeljskih predčasnih parlamentarnih volitvah v Srbiji se je oglasil premier Kosova Agim Ceku in pozval mednarodno skupnost, naj čimprej zaključi pogovore o prihodnjem statusu Kosova ter prizna neodvisnost pokrajine. "Neodvisnost Kosova je realnost, zato zahtevamo priznanje mednarodne subjektivitete brez odlašanja," je dejal Ceku za Radio Kosovo.

"Nobenega razloga ni, da je Kosovo še naprej talec Srbije. Kosovu je treba dovoliti na pot proti razvoju in evropskim integracijam in ga pri tem vzpodbujati," je še poudaril kosovski premier.

Iz Cekujevega kabineta so sicer sporočili tudi, da volitve v Srbiji "niso imele nič s Kosovom" in da je šlo za srbski notranji demokratični proces. So pa tudi v Cekujevem kabinetu izrazili pričakovanje, da se bo zdaj po teh volitvah proces o statusu Kosova odvijal naprej.

Predlog rešitve statusa Kosova

Posebni odposlanec ZN za pogajanja o Kosovu Martti Ahtisaari je napovedoval, da bo svoj predlog za rešitev statusa Kosova predstavil po volitvah v Srbiji. Uradno še vedno ni znano, kdaj naj bi ga predstavil javnosti, po napovedih pa naj bi ga - sicer za zaprtimi vrati - predstavil že v petek na Dunaju na srečanju kontaktne skupino za Kosovo, ki jo sestavljajo ZDA, Rusija, Velika Britanija, Nemčija, Francija in Italija. Dan za tem naj bi končni predlog predstavil generalnemu sekretarju ZN Ban Ki Moonu v New Yorku, Srbom in kosovskim Albancem pa naj bi načrt predstavil v začetku februarja. Marca naj bi o tem predlogu odločal Varnostni svet ZN.

Sodelovanje Srbije s haaškim sodiščem je nujno za njeno evropsko pridruževanje

Evropski komisar za širitev Olli Rehn je danes po srečanju zunanjih ministrov EU v Bruslju zagotovil, da za Srbijo sodelovanje z Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu ostaja pogoj za sklenitev stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma. "Trenutno ne vidimo pomembnega sodelovanja, upamo, da bo nova vlada bolj odločna," je povedal Rehn.

Rehn je izrazil upanje, da bo nova vlada sprejela "primerne ukrepe", sicer pa sam namerava državo obiskati "v prihodnjih tednih". Izrazil je zadovoljstvo, da so nedeljske volitve v Srbiji potekale mirno, svobodno in pošteno.

Izidi volitev v Srbiji po njegovem demokratični večini omogočajo oblikovanje proevropske vlade. "Izredni intelektualni potencial pa samo čaka, da bo sproščen na poti države v evropsko prihodnost", je prepričan komisar, ki dodaja, da bi ta potencial moral zadoščati, da bo država stabilizacijsko-pridružitveni sporazum uresničevala učinkovito in hitro.

Sicer komisar napoveduje, da se bo Nemčija v času predsedovanja soočila z "evropsko perspektivo Srbije", zato tudi pričakuje poglobljene razprave o odnosih EU-Srrbija na prihodnjih srečanjih zunanjih ministrov v okviru zasedanja Sveta za splošne zadeve in zunanje odnose (GAERC).

Zmagala Srbska radikalna stranka

Srbska volilna komisija je sporočila, da je Srbska radikalna stranka (SRS) na volitvah dobila dobrih 27 odstotkov glasov.
Daleč pred ostalimi tekmeci sta tudi Demokratska stranka (DS) srbskega predsednika Borisa Tadića z 22,59 odstotka glasov in zveza DSS-NS na čelu s premierom Vojislavom Koštunico, ki je dobila 16,55 odstotka glasov. SRS se zaveda, da tudi tokrat ne bo mogla oblikovati vlade, analitiki pa menijo, da se bodo tudi stranke iz demokratskega bloka težko sporazumele o sestavi vlade.

Podatke, ki jih je nekaj pred polnočjo sporočila srbska volilna komisija na podlagi 15,5 odstotka preštetih glasovnic, se ne razlikujejo preveč od izidov vzporednih volitev, ki jih je poldrugo uro po zaprtju volišč razgrnil nevladni Center za svobodne volitve in demokracijo (CeSID). Center je tudi sporočil, da se je volitev udeležilo 60,04 odstotka od dobrih 6,65 milijona volilnih upravičencev.

Predstavniki CeSID so pozneje objavili končne izide svojih vzporednih volitev, ki kažejo, da bodo radikalci haaškega obtoženca Vojislava Šešlja v prihodnjem skupščinskem sklicu imeli 81 poslanskih mandatov. Sledili naj bi ji Tadićeva DS s 66 mandati, zveza DSS-NS Koštunice s 47 mandati, G17 Mlađana Dinkića z 19 mandati, socialisti (SPS) s 16 mandati ter štiričlanska zveza LDP-LSV-GSS-SDU, ki jo vodi Čedomir Jovanović, ki naj bi imela 15 mandatov.

Kot je zatrdil CeSID, bo imela zmagovalka današnjih volitev, Šešljeva SRS v novem skupščinskem sklicu 80 poslanskih sedežev, sledili pa naj bi ji Tadićeva DS s 65 mandati, Koštuničeva zveza (DSS-NS) z 48 mandati ter G17 nekdanjega finančnega ministra Mlađana Dinkića z 19 mandati.

Če bodo obveljali izidi, ki sta jih objavila srbska volilna komisija in CeSID, so si od šestih manjšinskih strank zagotovile vstop v parlament zagotovile tričlanska Lista za Sandžak, ki jo vodi Sulejman Ugljanin, Zveza vojvodinski Madžarov, ki jo vodi Jozsef Kasza, ter dve stranki Romov. Vse štiri naj bi imele v novem skupščinskem sklicu skupno sedem poslanskih mandatov.

Kdo je izgubil poslanska mesta?

Tokrat so ostali brez poslanskih mandatov prenovitelji (SPO) trenutnega zunanjega ministra Vuka Draškovića in Gibanje moč Srbije (PSS) tajkuna Bogoljuba Karića, ki je zaradi domnevnih poneverb na begu v tujini in je vodenje predvolilne kampanje prepustil soprogi Milanki.

Namestnik SRS Tomislav Nikolić je po razgrnitvi začasnih neuradnih izidov priznal, da njegovi stranki enako kot leta 2003, ko so osvojili 83 poslanskih mandatov, ne bo uspelo oblikovati nove vlade. Zatrdil pa je, da se bo to zgodilo na prihodnjih volitvah.

Aktualni srbski premier Koštunica je glede volilnega izida njegovih demokratov (DSS) in koalicijske partnerke Nove Srbije Velimirja Ilića povedal, da je zadovoljen z izidom ter da sta ob stranki dobili približno enako število glasov kot na parlamentarnih volitvah decembra 2003. Zveza DSS-NS bo v prihodnjih dneh razgrnila izhodišča za pogajanja o sestavi nove vlade, je še povedal Koštunica.

Tadič: Izid volitev v Srbiji pomemben signal Evropi

Srbski predsednik in vodja Demokratske stranke Tadić je po objavi prvih izidov nedeljskih parlamentarnih volitvah v Srbiji, po katerih je njegova stranka dobila drugo največje število glasov, dejal, da je to strankin najboljši rezultat po letu 2000. Poudaril je še, da so na volitvah stranke demokratične usmeritve dobile dvotretjinsko večino v parlamentu, kar je pomemben signal Evropi.

Tadićevi demokrati so sicer največji zmagovalci volitev, saj so podvojili število sedežev v skupščini s 37 na 65. Kot je v nedeljo zvečer še poudaril Tadić, bo njegova stranka vztrajala pri položaju premiera. Prve posvete o oblikovanju vlade je srbski predsednik napovedal že za danes, dodal pa, da želi mandat za sestavo vlado dati tistemu politiku, ki bo lahko dobil parlamentarno večino.

EU: Pozitiven signal iz Srbije

Nemška kanclerka in predsedujoča EU Angela Merkel je v nedeljo pred objavo prvih izidov volitve označila kot pozitiven signal in izraz uspeha Srbije, ob tem pa izrazila upanje, da bodo okrepile demokratične sile v Srbiji. Avstrijska zunanja ministrica Ursula Plassnik je dejala, da bo Avstrija še naprej podpirala Srbijo na njeni poti v EU, in dodala, da bo od izida volitev in oblikovanja vlade odvisno, ali bo Srbijo pot vodila k nadaljnjemu približevanju povezavi.

V Srbiji brez sprememb

“Številke kažejo, da se v Srbiji od leta 2003 ni nič spremenilo. Če pogledamo seštevek glasov SRS in SPS, je bil ta vedno približno 1,4 milijona glasov. Naše raziskave v zadnjem mesecu dni so kazale, da bo ta številka padla, vendar se to ni zgodilo,” je izide komentiral izvršni direktor Centra za svobodne volitve in demokracijo (CeSID) Zoran Lučić. “Stranke bivše članice DOS-a so leta 2003 dobile 2,4 milijona glasov, enako kot na tokratnih volitvah. Glede na to, se v zadnjih šestih letih ni nič spremenilo, kar je majhno razočaranje,” je še povedal Lučić.

Ifimes: Po volitvah v Srbiji ohranitev obstoječega stanja

Po nedeljskih parlamentarnih volitvah v Srbiji bo na položaju premiera verjetno ostal Vojislav Koštunica, kar pa za prihodnost Srbije ni dobro, saj "gre za konzerviranje obstoječega stanja in vračanje za nekaj let nazaj", je ocenil direktor Mednarodnega inštituta za bližnjevzhodne in balkanske študije (Ifimes) Zijad Bečirović.

V novi srbski vladi bodo Demokratska stranka (DS), Demokratska stranka Srbije (DSS) in G-17 plus, vlada pa bo imela tudi verjetno podporo strank manjšin, vendar pa jo bo še naprej vodil Koštunica, je ocenil Bečirović. Koštunica namreč ne bo sprejel ponudbe srbskega predsednika in predsednika DS Borisa Tadića, da bi bil novi premier kandidat DS Božidar Đelić, brez Koštuničeve stranke DSS pa Tadič ne bo mogel oblikovati koalicije. "Tadić se je tako znašel v neugodnem položaju in bo moral potrditi Koštunico za novega premiera," meni Bečirović.

Vlada pod vodstvom Koštunice po njegovem mnenju pomeni, da se bo " upočasnil proces približevanja Srbije evroatlantskim povezavam, saj če bo on vodil vlado, zagotovo ne bo izročitve generala Ratka Mladića" haaškemu Mednarodnemu sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije. Zastavlja se tudi vprašanje, v kakšno smer gre Srbija, če je že drugič zapored prepričljivo zmagala radikalna stranka, ki izrazito nasprotuje članstvu v EU in Natu.

Prišlo pa bo tudi do "vtikanja v notranje zadeve BiH, zato ker želi Srbija zaradi izgube Kosova na nek način zdraviti 'politične frustracije' v Republiki srbski, želi imeti Republiko srbsko kot nadomestilo za izgubo Kosova," je dejal. Na to po njegovem mnenju kaže tudi nedavni nakup Telekoma Republike srbske za dvakrat višjo ceno s strani Beograda.

Po oceni Bečirovića so sicer veliki zmagovalec volitev socialisti (SPS), ki so "glede na vsa dogajanja po aretaciji lani umrlega nekdanjega srbskega in jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića uspeli politično preživeti". To po njegovi oceni ni enostavno na heterogeni politični sceni v Srbiji. Socialisti pa so pripomogli tudi k temu, da je Koštunica zadnja tri leta premier.

Uradni izidi v četrtek

Srbska volilna komisija mora končne uradne izide nedeljskih volitev objaviti najpozneje do 20. ure v četrtek, ko naj bi se začel postopek za oblikovanje novega skupščinskega sklica, ta pa mora biti končan v 30 dneh. Novembra lani sprejeta nova ustava Srbije opredeljuje, da morajo parlamentarne stranke sestaviti vlado v 90 dneh od dneva oblikovanja novega skupščinskega sklica, v nasprotnem primeru pa sledijo ponovne volitve.