Tiskane izdaje
Ankara, Damask - Odločitev turškega parlamenta, da svoji vojski odobri posredovanje v Siriji, na dogajanje na terenu do zdaj ni imela večjega učinka. Spopadi med vladnimi silami, ki stopnjujejo (predvsem letalske) napade, in uporniki, ki jim zmanjkuje orožja, so vse bolj srditi in vse manj geografsko omejeni.
Čeprav je v četrtek Ankara glasno zarožljala z orožjem in dala sirskemu predsedniku Bašarju al Asadu jasno vedeti, da bo Turčija, lastnica druge največje vojske v zvezi Nato, slej ko prej tudi uradno vstopila v sirsko vojno, sirski izstrelki še vedno pristajajo na turški strani meje.
V soboto so tri (režimske) granate pristale v vasici Guveči, v katere zaledju so potekali srditi spopadi med sirskimi vladnimi silami in pripadniki Sirske osvobodilne vojske. Turška topniška baterija je nemudoma odgovorila.
»V vsakem trenutku moramo biti pripravljeni vstopiti v vojno, če bo to potrebno. Če na to nisi pripravljen, potem nisi država,« je v nedeljo v Istanbulu izjavil predsednik turške vlade Recep Tadžip Erdogan in v nostalgičnem tonu, kot da bi se mu kolcalo po vojni, proti uradnemu Damasku poslal jasno sporočilo: »Kaj so govorili naši očetje in stari očetje? Če hočeš mir, se pripravi na vojno. Če utrpite nekaj nezaslišanega, boste naredili, kar morate. Če nas bodo napadli, se bomo nemudoma odzvali.«
Kljub skrajno ostri retoriki in kopičenju vojakov in orožja na 900 kilometrov dolgi meji s Sirijo je turška vojska do zdaj močno »dozirala« svoje obstreljevanje ciljev na sirski strani meje.
Glede na vojaški in taktični učinek so bili povračilni napadi »namenjeni le sami sebi«. Hkrati je skoraj nemogoče pričakovati, da bi si Asadov režim lahko privoščil – ali želel – še dodatno poslabšati odnose s svojo (pre)močno sosedo, katere ključen motiv aktivnega sodelovanja v sirski vojni niti približno ni pomoč uporniškim borcem ali »sprememba režima« v Damasku, temveč obračun s kurdskimi gverilci.
Ti so po umiku vladnih enot s severa Sirija praktično začeli vzpostavljati kurdsko avtonomno območje po zgledu severnega Iraka. Tudi za to Turčija na severu Sirije še kako hoče vzpostaviti posebno nadzorovano območje, od koder bi lahko obračunavala s Kurdi in ob tem – postranska škoda – pomagala tudi Sirski osvobodilni vojski, ki za svoje preživetje nujno potrebuje vsaj delno zaprtje zračnega prostora nad severom države.
