Kako se bo končala zgodba Jovanke Broz?

Beograd - V sredo zvečer se je pri kakih desetih stopinjah utrgal oblak nad Beogradom in ga spremenil v deročo reko. Na srečo ni padalo dolgo, a dovolj, da je notranjost nekdanje Gostinske vile – nasproti Belega dvora na Dedinju, ki je bil dolga leta dom zakonskega para Broz – zalila voda in narasla za kakih 10 centimetrov. To pa ni edina nadloga, ki spremlja 82-letno vdovo zadnjega predsednika SFRJ Josipa Broza Tita, edine stanovalke razpadajoče vile.

Jovanka Broz namreč že 26 let čaka na rešitev svojega statusa. Še danes nima pokojnine, ne zdravstvene in osebne izkaznice, potnega lista in človeka vrednega bivališča, marveč samo obljube, da bo čim prej konec njenih tantalovih muk in trpljenja, ki se je začelo kmalu po Titovi smrti. Takrat je ostala tudi brez osebnega nakita in marsičesa, kar je ostalo kvečjemu v spominu nekdanjih državljanov SFRJ.

Pred nedavnim so se celo Makedonci ponudili, da razpadajočo Gostinsko vilo spravijo v red; zato se je odzval tudi obrambni minister SČG Zoran Stanković, češ da bi vojska uredila ogrevanje Jovankinega doma, pravzaprav »hišnega zapora«, ki pa je tako razpadel, da noben poseg brez temeljite prenove ni mogoč. Minister za manjšinska in etnična vprašanja SČG Rasim Ljajić, ki je Jovanko obiskal pred dnevi, je med obiskom in po njem zardeval od sramu: »Srh me spreletava, ko pomislim na najino srečanje. Česa takega človek ne bi privoščil niti svojemu najhujšemu sovražniku. Predsednikova vdova životari v zapuščeni hiši, kjer sta kolikor toliko uporabni le dve sobi. A tudi tam se temperatura nikoli ne dvigne nad zunanjim mrazom, ko pa dežuje, je treba odpreti dežnike.«

Minister Ljajić je svoj položaj postavil na kocko, saj pravi, da bo nepreklicno odstopil, če srbska vlada kar se da hitro ne bo izpolnila obljub do Jovanke Broz, torej poskrbela za primerno ureditev njenega bivališča in uredila njen status. Titova vdova je morda edina prebivalka Srbije, ki ima le potrdilo o državljanstvu – in ničesar več. Ko je pred nekaj tedni zbolela, so jo zato, ker nima zdravstvene izkaznice, komaj sprejeli na zdravljenje v eno od beograjskih bolnišnic. Jovanka je tudi ena redkih, ki se skriva pred očmi javnosti in zavrača kakršne koli stike z njenimi predstavniki. V javnosti se pojavlja samo enkrat letno na začetku maja, ko obišče možev grob v hiši cvetja na Dedinju. To je za politično javnost Srbije postal nekakšen ritual. Takrat se še tu in tam kdo spomni na njen nevzdržni položaj.

»Država in njeni organi se zelo grdo vedejo do vdove nekdanjega predsednika SFRJ. Prej so sedanji oblastniki, ko so bili v opoziciji, za tako ravnanje obsojali oblast Slobodana Miloševića, a položaj Jovanke Broz se v ničemer ni spremenil na bolje, temveč je čedalje slabši,« pravi predsednica Helsinškega odbora za človekove pravice v Srbiji Sonja Biserko. Kakšna ironija usode, da se danes za nekdanjo prvo damo države zavzemajo praktično le nevladne organizacije, ker sodi med redke prebivalce Srbije brez kakršnih koli pravic. Med tistimi, ki so na oblasti, pa noče nihče priznati, da nosi kakršno koli krivdo, ker je Jovanka Broz še danes brez državljanstva in osnovnih dokumentov, kakršne, denimo, tudi v Beogradu zahtevajo za lastnike psov.

Preberite v NeDelu.