Kako stabilna je velika koalicija?

CDU in SPD vidita možnosti za nadaljnje sodelovanje, a trenja ostajajo.

Objavljeno
07. november 2019 06.00
Posodobljeno
07. november 2019 06.00
Stranki imata več kot dovolj dela v lastnih vrstah. V CDU se ukvarjajo tudi z vprašanjem, kako zagotoviti ponovno zmago na volitvah, ko se bo Angela Merkel poslovila. Foto Reuters
Frankfurt – Nemška velika koalicija je potegnila črto pod dobrim letom in pol mandata ter ocenila, da je dovolj razlogov za to, da ga pripelje do konca. Njeni člani sami sebe trepljajo po ramenih, da so naredili že veliko. A dejstvo je, da so najbolj kritične naloge še vedno kamen spotike, ki bi lahko socialne demokrate (SPD) pripravil do umika iz koalicije in povzročil predčasne volitve.

Ena od ključnih tem za preživetje koalicije je uvedba najnižje pokojnine. V SPD vztrajajo pri uvedbi tega ukrepa za vse, ki ne prejemajo najmanj 950 evrov pokojnine, in to neodvisno od premoženjskega statusa. Dodatek k pokojnini, tudi v višini do okoli 470 evrov, bi tako lahko prejeli na primer upokojenci, ki imajo dovolj premoženja za preživetje ali jim ga zagotavlja premožnejši zakonec. V Krščanskodemokratski uniji (CDU) vztrajajo, da je to nepošteno in da bi do najnižje pokojnine morali biti upravičeni zgolj tisti, ki takšen finančni dodatek države potrebujejo za dostojno življenje. Kompromisa za zdaj ni videti.

image
Od podpisa koalicijske pogodbe bo marca prihodnje leto minilo dve leti. Foto Reuters


Koliko je SPD še socialna


Različni pogledi na reforme niso edino področje, od katerega bo odvisna dolgoživost koalicije. Stranki imata več kot dovolj dela tudi v lastnih vrstah. SPD je sredi izbiranja vodstva, ki bo v prihodnje poskusilo popeljati stranko iz večletne krize. Če bi v drugem krogu volitev zmagala sedanji minister za finance Olaf Scholz in Klara Geywitz, bi bilo bistveno več možnosti za preživetje koalicije, saj je Scholz slednji naklonjen. Drugače bi se lahko izteklo, če bi člani stranke večinsko podprli nekdanjega finančnega ministra Spodnjega Porenja-Vestfalije Norberta Walterja-Borjansa in poslanko SPD Saskio Esken. Walter-Borjans namreč meni, da je prav popuščanje CDU za vsako ceno privedlo SPD v krizo in da z nadaljnjim popuščanjem ni mogoče znova prepričati volivce o podpori stranki.

SPD je dobila udarec tudi z odločitvijo ustavnega sodišča, da so deli zakonodaje, ki je uvedla strožje pogoje za prejemanje nadomestila za brezposelnost, neustavni. Zakonodajo je namreč uvedla prav vlada SPD pred desetletjem in pol, takrat pod vodstvom kanclerja Gerharda Schröderja. Sedanja koalicija bo morala ustrezno popraviti zakonodajo, pri čemer je pričakovati trenja, na primer o vprašanju, ali uvesti milejše pogoje tudi za mlajše prejemnike nadomestila, česar sodišče vladi ni naložilo. Iz podmladka stranke prihajajo napovedi, da bodo zahtevali odpravo sankcij. Neredki se sprašujejo, kaj SPD sploh še počne v vladi. Iz volitev v volitve slabši rezultati vsekakor ne prispevajo k vztrajanju v koaliciji.


Kadrovske zdrahe v CDU


A tudi CDU ima več kot dovolj težav. Na zadnjih deželnih volitvah v Turingiji je dosegla zelo slab rezultat, hkrati so kadrovska trenja v stranki čedalje večja. Predsednica stranke Annegret Kramp-Karrenbauer se nikakor ne more otresti negativne ocene o možnostih za prevzem kanclerskega položaja. Nazadnje se je spravila v težave s preveč solistično akcijo, ko je predlagala vzpostavitev mednarodnega varnostnega območja na severu Sirije. Nanjo so se vsule kritike, da se o predlogu ni posvetovala s kolegi. Njen glavni nasprotnik Friedrich Merz, ki ga podpira konservativnejše krilo stranke, je za prihajajoče srečanje članov CDU napovedal vojno proti predsednici. In ni edini vidnejši politik, ki dvomi o njenih sposobnostih, da bo stranko znova popeljala v kanclersko palačo, ko se bo Angela Merkel poslovila. To lahko CDU upravičeno skrbi – kako zagotoviti ponovno zmago stranke brez Angele Merkel.

image
Annegret Kramp-Karrenbauer se nikakor ne more otresti negativne ocene o možnostih za prevzem kanclerskega položaja. Foto Reuters


To je relevantno vprašanje tudi zato, ker sta v državi čedalje močnejši Alternativa za Nemčijo (na vzhodu) in stranka Zeleni (na zahodu), SPD pa je potonila in ni pričakovati, da bosta po volitvah CDU in SPD še zbrali dovolj glasov za oblikovanje stabilne velike koalicije. Obema strankama zato gori pod petami. Kako razklani so v CDU, priča tudi zadnji poziv dela politikov v Turingiji, da bi CDU morala sodelovati z AfD. Generalni sekretar Paul Ziemiak jih je zavrnil z jasnim ne, češ da je AfD čedalje bolj podobna nacionalsocialistični NPD. Podobno kot v SPD bi se tudi v CDU lahko kmalu znašli v situaciji, ko bodo morali na novo iznajti svoj program.