Tiskane izdaje
Bruselj – Zunanji ministri Evropske unije, med njimi šef slovenske diplomacije Dimitrij Rupel, so v samostanu Klosterneuburg pri Dunaju začeli dvodnevno izredno neformalno zasedanje o prihodnosti Evrope. Za tesno zaprtimi vrati bodo razpravljali o nadaljnjih korakih na poti iz krize, v katero je povezavo pahnila zavrnitev ustavne pogodbe v dveh ustanovnih članicah, v Franciji in na Nizozemskem, pred skoraj natanko letom dni.
Da bi EU našla tudi že izhod iz krize, sicer še zdaleč ni pričakovati – ne na tokratnem srečanju niti ne na srečanju voditeljev EU 15. in 16. junija, ko bo treba pot naprej po izteku enoletnega obdobja premisleka, dogovorjenega neposredno po dvojnem "ne", formalno doreči.
Za podaljšanje obdobja premisleka
To priznava tudi avstrijsko predsedstvo povezave. "Splošni vtis je, da obdobja premisleka, za katerega smo se odločiti pred letom dni, še ni moč končati. Posebej to velja za ustavo, za katero junija prave rešitve ne gre pričakovati. Zato se moramo dogovoriti za podaljšanje obdobja premisleka," je že v vabilo kolegom v Klosterneuburg namreč zapisala predsedujoča, avstrijska zunanja ministrica Ursula Plassnik.
"Obdobje premisleka bi podaljšali za približno leto dni," je bil danes konkreten šef nizozemske diplomacije Ben Bot. V vmesnem obdobju pa bi EU morala pokazati, da lahko napreduje na konkretnih projektih, kot so sodelovanje pri gospodarskih vprašanjih, policijsko sodelovanje in na področju energetike. "To ne pomeni izbiranja 'češenj' iz ustave," je ob tem zatrdil šef nizozemske diplomacije.
Enako je menil Dimitrij Rupel, ko je ob začetku srečanja na vprašanje kaj storiti z ustavo leto dni zatem, ko sta ji "ne" na referendumih rekli Francija in Nizozemska, dejal: "Potrebujemo še eno leto."
Članice so glede usode ustave razdeljene, splošno prepričanje pa je, da resne razprave o njej zagotovo ni moč pričakovati pred prihodnjimi volitvami v obeh državah, ki sta ji rekli "ne" – Francija jih načrtuje za april 2007, Nizozemska pa mesec dni kasneje.
"Evropo moramo znati skomunicirati"
"Kriza v EU ni univerzalna," je poudaril Rupel in ugotovil, da je morda na videz Evropi "zmanjkalo veziva". "Pravo vprašanje zato je, kaj nas drži skupaj. To so vrednote, zunanja, energetska politika, ne samo ustava," je dejal Rupel in opozoril, da "se od daleč bolj opazi, kako pomembno vlogo v svetu igra EU".
"Pomembno je zato predvsem, da znamo Evropo skomunicirati," je še menil vodja slovenske diplomacije.
Tudi o nadaljnji širitvi Unije
Še posebej v Franciji pa si želijo tudi pomiritve skrbi glede širitvene politike EU – Pariz je v ta namen za razpravo v avstrijskem samostanu konec tega tedna pripravil konkretne predloge, in sicer za zaostritev kriterijev skozi definicijo absorpcijske sposobnosti EU, med drugim skozi demokratično dimenzijo upoštevanja mnenja državljanov EU, kjer pa večina vstopu novih držav ni naklonjena.
Širitev bo kot del razprav o prihodnosti Evrope ena od tem srečanja v Klosterneuburgu. Tudi zato, ker po že dogovorjenem vstopu Bolgarije in Romunije leta 2007 ali 2008 sprejema novih držav v EU zagotovo ni moč pričakovati pred dogovorom o ustavi, kot je to povsem jasno pred dnevi povedal tudi komisar za širitev Olli Rehn. Na vrata EU pa trka vrsta držav: Hrvaška in Turčija se o članstvu že pogajata, slediti pa jima želijo še druge balkanske države.
Rupel: Hrvaška bo postala članica
Tudi slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel se je danes zavzel za nadaljevanje širitvenega procesa EU. Širitev se lahko nadaljuje tudi brez ustavne pogodbe, je menil, trdno prepričan, da bo denimo Hrvaška zagotovo postala članica EU. "Hrvaška bo postala članica. Moramo pa urediti naše odnose na tak ali drugačen način," je menil vodja slovenske diplomacije v kratki izjavi ob začetku srečanja.
V duhu podpore širitvenemu procesu je Rupel še menil, da bi se morala EU s Črno goro, ki se je na referendumu pred tednom dni odločila za neodvisnost, kmalu začeti ločeno pogajati o stabilizacijsko-pridružitvenem sporazumu. "Bil bi za hitro odločitev," je dejal minister in v tem prepričanju ni bil osamljen.
Ob robu ministrskega zasedanja protesti proti Turčiji
Ob robu izrednega zasedanja zunanjih ministrov Evropske unije pred samostanom Klosterneuburg blizu Dunaja potekajo "mini" protesti nasprotnikov vstopa Turčije v povezavo. Nekaj deset mladih iz organizacije Glas Evrope (Voice of Europe) ministre opozarja, da naj spoštujejo stališče državljanov glede članstva Turčije.
Glede na Eurobarometrove javnomnenjske raziskave namreč kar 55 odstotkov državljanov EU članstvu velike muslimanske države v povezavi nasprotuje. Glas Evrope, ki združuje predstavnike 13 držav članic, pa je proti vstopu Turčije, ker verjame, da država ne izpolnjuje temeljnih političnih kriterijev za članstvo.
Današnji protesti ob robu ministrskega zasedanja, kjer je glavna tema prihodnost Evrope, potekajo mirno, skoraj neopaženo.
