Kako uresničiti Kjotski protokol?

Montreal - Na 11. zasedanju Konference pogodbenic Okvirne konvencije ZN o spremembi podnebja in 1. zasedanju Konference pogodbenic Kjotskega protokola, ki poteka od 28. novembra do 9. decembra v kanadskem Montrealu, se bo danes začel ministrski del, na katerem bo sodeloval tudi slovenski minister za okolje in prostor Janez Podobnik z delegacijo ministrstva. Na ministrskem delu ne bo sprejetih posebnih sklepov, ki bi zahtevali politično enotnost pogodbenic.

Ministrskemu delu zasedanja bo predsedoval kanadski minister za okolje Stephane Dion, na njem pa bodo spregovorili ministri in predstavniki različnih organizacij v okviru ZN ter medvladnih in nevladnih organizacij. V delegaciji slovenskega ministrstva bo tudi predstavnica nevladne organizacije Fokus - društvo za sonaraven razvoj.

Ministrski del bi lahko zaznamovalo več kontroverznih tem. Kljub temu da vse države, ki so Kjotski protokol ratificirale, protokol v principu odobravajo, Savdska Arabija blokira sprejetje sistema za nadzor izpolnjevanja ciljev posameznih držav. Ministri bodo tudi razpravljali o predlogu za okrepitev pomoči revnejšim državam, da bi te laže uveljavile okolju prijazne razvojne politike.

Na konferenci ZN o podnebnih spremembah so doslej sicer že uradno potrdili pravila izvajanja Kjotskega protokola za zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov, o čemer so se države članice protokola po besedah državnega podsekretarja na okoljskem ministrstvu Andreja Kranjca dogovorile že februarja, ko je Kjotski protokol stopil v veljavo.

Ena od pomembnih nalog zasedanja držav članic Kjotskega protokola je dogovor o tem, kaj narediti po letu 2012, ko se izteče prvo ciljno obdobje protokola. ZDA, ki so v Montrealu tarča kritik večine od več kot 8000 delegatov pri dogovarjanjih o Kjotskem protokolu, ne sodelujejo, saj je predsednik George Bush leta 2001 umaknil podpis Billa Clintona, kongres pa protokola ne namerava ratificirati.

Podatki ZN kažejo, da so ZDA leta 2003 v ozračje izpustile za 13,3 odstotka več toplogrednih plinov kot leta 1990. EU pa je na primer v istem času izpuste zmanjšala za 1,4 odstotka. Brez ZDA med članicami protokola glede ukrepov po letu 2012 poteka največ razprave okrog obveznosti manj razvitih držav, ki so iz sedanje faze ukrepov izvzete. Manj razvite države vztrajajo, da bo tako tudi naprej, razviti pa si želijo, da bi tudi manj razviti prispevali svoj delež.