Kako ustaviti iztekanje nafte?

New Orleans - Naftni madež v Mehiškem zalivu se še naprej širi proti obalam ameriških zveznih držav Teksas, Louisiana, Mississippi, Alabama in Florida. Ameriška obalna straža je sprva ocenjevala, da iz razpoke v morje vsak dan izteče približno 800.000 litrov nafte, včeraj pa je sporočila, da o tem ne morejo biti več prepričani. Satelitski posnetki, ki so jih analizirali na univerzi v Miamiju, so namreč pokazali, da se je madež zgolj v enem dnevu povečal za trikrat. Tako je sedaj velik že skoraj toliko kot Portoriko, ki meri nekaj več kot 9000 kvadratnih kilometrov.

Reševalcem, ki si prizadevajo omejiti širjenje madeža, sicer delo otežujejo močni vetrovi in visoki valovi, ki nafto kljub pregradam potiskajo vse bližje obalam. Guverner zvezne države Louisiana Bobby Jindal je prebivalce zato že posvaril, naj se pripravijo na najhujše. Sicer pa so izredne razmere zaradi naftnega madeža poleg Louisiane razglasile tudi zvezne države Mississippi, Alabama in Florida. Tudi njim namreč grozi okoljska katastrofa, ki bi lahko po mnenju okoljevarstvenikov v nekaj dneh zasenčila najhujšo okoljsko nesrečo v ameriški zgodovini, in sicer razlitje nafte iz tankerja Exxon Valdez. Zaradi nesreče omenjenega tankerja je leta 1989 v morsko ožino Princ William na Aljaski izteklo skoraj 330.000 sodčkov nafte, kar je opustošilo približno 1300 kilometrov nekoč neokrnjenega obalnega pasu.

Ogroženo območje v ameriški zvezni državi Louisiana bo danes sicer obiskal tudi ameriški predsednik Barack Obama, ki se bo sestal z guvernerjem Jindalom, s katerim se bo pogovarjal o katastrofi, za katero je po njegovem mnenju odgovorno britansko podjetje BP, ki je tudi lastnik ploščadi.

Medtem pa se še naprej vrstijo pritiski na omenjeno podjetje, ki se sicer trudi omiliti škodo. Tako je podjetje BP na območje poslalo že šest podmornic, ki poskušajo zapreti ventil, da bi tako zaustavile iztekanje nafte, kar pa jim zaenkrat še ni uspelo. Poleg tega v podjetju razmišljajo tudi o tem, da bi poleg razpoke, iz katere izteka nafta, napravili še eno odprtino, s čimer bi po njihovem mnenju zmanjšali pritisk in tako poskrbeli, da bi nafta iztekala počasneje.

Naftni madež ogroža divje ptice, ribe, rake in ostrige

Do katastrofalnega razlitja nafte v Mehiškem zalivu ne bi moglo priti ob slabšem času. Velikanski naftni madež namreč ne grozi zgolj obalam ameriških zveznih držav Teksas, Louisiana, Mississippi, Alabama in Florida, ampak tudi gnezdečim pticam in drstečim ribam.

Skoraj vse ptice selivke z zahodne zemeljske poloble se namreč na svoji poti ustavijo v močvirjih, ki obkrožajo izliv reke Mississippi. Tako svoja jajca na obrežju največje ameriške reke sedaj varuje na tisoče rjavih pelikanov, ki so jih šele nedavno umaknili s seznama ogroženih živalskih vrst, čiger, galebov, čapelj, rac in vrabcev.

Ptica, ki jo prekrije nafta, sicer umre v nekaj dneh ali pa celo urah. Poleg tega ptice ogrožajo tudi svojo potomce, saj lahko ob vračanju z »ribolova« strupeno in lepljivo nafto prenesejo tudi na njih. Kot pravi Jay Holcomb, direktor mednarodnega centra za raziskavo in reševanje ptic, bo čiščenje ptic in obale oteževal ravno čas, v katerem je prišlo do razlitja nafte, saj bi lahko reševalci v svojih prizadevanjih pomendrali veliko ptičjih jajc, s čimer bi povzročili več škode kot koristi.

Prva ptica, ki so jo reševalci očistili po tokratnem razlitju, je bil sicer beli morski vran. Potem, ko so jo zajeli, so ptico najprej prisilno napojili in nahranili, da bi tako njen želodec zavarovali pred morebitno nafto, ki jo je zaužila. Ptico so nato pustili počivati preko noči, naslednji dan pa se je skupina štirih ljudi lotila čiščenja. Preden so našli primeren način so ptici nenamerno izpulili več peres, nato pa so jo z blagim milom čistili več kot pol ure, pri tem pa porabili več kot tisoč litrov vode. Ptico bi sicer lahko izpustili po predvidoma desetih dneh, ker pa se naftni madež še vedno širi, še ni znano, ali se bo to tudi zgodilo.

Izliv reke Mississippi pa ne nudi zavetja zgolj gnezdečim pticam, ampak zagotavlja tudi idealno okolje za drsteče ribe, rake in ostrige. Naftni madež tako ogroža tudi njihov zarod, s tem pa tudi ameriško ribištvo, ki ravno v tem predelu Združenih držav Amerike vsakoletno ustvari 2,4 milijarde dolarjev.

Že sama topografija, zaradi katere so močvirja, šotišča in barja ob izlivu Mississippija tako privlačna za divje živali, bo močno otežila napore reševalcev. Visoka plima in močni vetrovi lahko namreč nafto potisnejo visoko v mokrišča, ki so sicer dostopna zgolj s čolni, živalim pa nudijo veliko kotičkov za skrivanje.