Kanclerkin obstoj ni zagotovljen

Berlin – »Jaz sem pripravljena in pripravljenosti brez volje ne poznam,« je Angela Merkel v svojem slogu odgovorila na vprašanje, ali bi rada do konca mandata ostala kanclerka. V berlinskih kuloarjih pa vrvijo zakulisni boji ne samo za predsedstvo CDU, ki se mu je odpovedala, ampak tudi za kanclersko palačo.

Več kot ducat krščanskih demokratov se poteguje za vodstvo CDU, a največ pozornosti pritegujejo nekdanji parlamentarni voditelj Friedrich Merz, minister za zdravstvo Jens Spahn in generalna sekretarka Annegret Kramp-Karrenbauer. AKK, kot imenujejo nekdanjo ministrsko predsednico Posarja, je za zdaj še v ozadju, a najbrž ne le zaradi strahu pred nalepko »mini Merkel«, ki jo že lepijo nanjo. Dolga vladavina sedanje kanclerke kaže, da to ni nujno pomanjkljivost, če bo 56-letna mati treh sinov znala podobno kot njena drugič poročena vzhodnonemška vzornica izkoristiti šibkosti strankinih alfa politikov.

Alternativa z desne

Komaj 38-letni Jens Spahn je videti na stranskem tiru, čeprav je bil med najglasnejšimi kritiki kanclerkine begunske politike, bolj konservativni krščanski demokrati očitno stavijo na Friedricha Merza. Po informacijah iz revije Der Spiegel je med temi celo vplivni predsednik bundestaga Wolfgang Schäuble, ki naj bi podprl Merzeve oktobrske pogovore v Bruslju. A je Angela Merkel enkrat že počakala, da sta se oba postavila na svoje mesto. Schäubleja je s položaja predsednika CDU izrinil nekdanji kancler Helmut Kohl, s katerim je zaradi prikrivanja ilegalnih finančnih donacij v stranki obračunala prav Angela Merkel. Pozneje je prevzela še vodstvo CDU/CSU v bundestagu in užaljeni Merz se je postopno poslovil iz aktivne politike.



Katolik s tremi otroki, zasebnim letalom ter hišo ob elitnem bavarskem jezeru Tegernsee je bil uspešnejši v poslovnem življenju, a bodo zagovorniku gospodarskega liberalizma morda nasprotovali zagovorniki pomikanja proti levi pod sedanjo kanclerko. Gre tudi za vprašanje prihodnjih koalicij. Ob čedalje bolj nezadovoljnih socialdemokratskih partnerjih in prešibkih liberalcih so edina sredinska alternativa za vladanje zeleni, nobena od velikih levosredinskih strank pa ne kaže navdušenja nad sodelovanjem s CDU Friedricha Merza.

Konservativni politiki seveda žalujejo za časi, ko so na volitvah dosegali 40 odstotkov in več, a tudi kanclerkine štiri zmage niso od muh. Bo vzhodnonemška znanstvenica za dokončanje zadnjega mandata obrisala prah s svoje velike sposobnosti taktiziranja? Štrene je mešala že z napovedjo odstopa od vodenja CDU, saj je tako Merza in druge prisilila v razkritje političnega trgovanja, tradicionalno rezerviranega za zakulisje.

Obračun z begunsko politiko

Boj za vodstvo CDU bo končan na decembrskem kongresu stranke v Hamburgu, že prej pa bo znana usoda kanclerkine krščanskosocialne nemeze Horsta Seehoferja. Predsedniku CSU in zveznemu notranjemu ministru ne zaupajo več niti doma, na Bavarskem, potem ko je z napadi na Angelo Merkel povzročil volilno škodo tudi njim. Ministrskemu predsedniku Markusu Söderju se je posrečilo skleniti vladno koalicijo s politično sorodnimi Svobodnimi volivci, a v Münchnu pričakujejo, da bo hotel prevzeti tudi vodstvo stranke. Seehoferju je ponagajal še nekdanji predsednik domače obveščevalne službe Hans-Georg Maaßen, potem ko je prav z zavzemanjem zanj povzročil pretrese, ki so privedli do slabih volilnih rezultatov na Bavarskem in v Hessnu. Maaßen se je zaradi kritik na njegov račun pritožil evropskim kolegom in je že na poti v uradniški pokoj.

Medtem ko se Evropa boji nestabilne Nemčije, pretendenti na prestol Angele Merkel prepričujejo, da bodo prav oni vrnili državi stabilnost. Migrantski zločini, kot je množično posilstvo najstnice v Freiburgu, zagotavljajo, da bodo celo kanclerki najbolj naklonjeni obračunavali z njeno begunsko politiko. Angela Merkel za zdaj ostaja v kanclerski palači, a ob vsesplošnem spraševanju, kako dolgo še.