Karadžić jutri »skoraj zagotovo« na sodišču

Pred haaškim sodiščem se nadaljuje sojenje Radovanu Karadžiću, kljub temu da obtoženec proces znova bojkotira. »Skoraj zagotovo« pa bo Karadžić prisoten na jutrišnji razpravi, na kateri bodo govorili o nadaljevanju sojenja.

Objavljeno
02. november 2009 12.56
Ma. J.
Ma. J.
Haag - Pred Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije se nadaljuje sojenje nekdanjemu voditelju bosanskih Srbov Radovanu Karadžiću, kljub temu da je obtoženec napovedal, da se tudi današnjega sojenja ne bo udeležil. Po besedah njegovega pravnega svetovalca Marka Sladojevića pa bo Karadžić »skoraj zagotovo« prisoten na jutrišnji razpravi, na kateri bodo govorili o nadaljevanju sojenja.

Predsedujoči sodnik O-Gon Kwon je namreč napovedal, da bo sodišče med drugim preučilo možnost nadaljevanja sojenje brez prisotnosti obtoženca ali predstavnika obrambe, možnost dodelitve zagovornika in tudi možnost prekinitve sojenja, s čimer bi dodeljeni zagovornik dobil čas za pripravo.

Tožilstvo pa bo sicer danes predvidoma zaključilo predstavitev obtožnice, s čimer so začeli prejšnji torek, potem ko je Karadžić bojkotiral prvi dan sojenja in so le-tega prestavili za en dan. Tožilec Alan Tieger je torkovo predstavitev obtožnice začel z besedami, da je bil Radovan Karadžić »vrhovni poveljnik« kampanje etničnega čiščenja med vojno v BiH. Karadžić je po besedah tožilca pokazal »prezir do zakona in človečnosti« in »bil tako arhitekt politik, ki so bile osnova zločinov, kot vodja sil, ki so jih izvajale«.

Po predstavitvi obtožnice pa tožilstvo ne bo moglo začeti s predstavitvijo dokaznega gradiva proti Karadžiću, dokler ta ali kak drug predstavnik njegove obrambe ne bo prisoten v sodni dvorani.

Karadžića so po 13 letih na begu julija lani aretirali na avtobusu v Beogradu. Obtožnica ga v 11 točkah bremeni vojnih zločinov, zločinov proti človečnosti in genocida. Ključni del obtožnice je točka, ki Karadžića bremeni pokola 8000 Muslimanov v Srebrenici julija 1995, kar je tožilec Tieger označil za »največji množični poboj na evropskih tleh po drugi svetovni vojni«.